Jedro

Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. 6522232 z dne 16. 11. 2006 in št. 6522232 z dne 22. 9. 2006 in da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega in pravdnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločbo tožene stranke št. 6522232 z dne 16. 11. 2006 odpravilo, odločbo z isto opravilno številko z dne 22. 9. 2006, pa je delno odpravilo, in sicer v delu glede datuma ugotovitve lastnosti zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi prvega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadaljnji), tako da je določilo nov datum - 23. 9. 2006. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je bila tožnica (sicer napačno) zavarovana na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje od 20. 9. 2003 do odjave 30. 9. 2006. Tožena stranka pa za spremembo podlage zavarovanja za nazaj po uradni dolžnosti ni imela ustrezne podlage v zakonu, zaradi česar je prišlo do nedopustnega posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da v primeru, ko gre za lastnost zavarovanca na podlagi 34. člena ZPIZ-1, ni mogoče govoriti o obstoju pravnomočno urejenega pravnega razmerja, saj lastnost zavarovanca ni bila urejena z odločbo. Nastala je z vpisom v matično evidenco na podlagi prejetega obrazca M-1. Takšen vpis ni odločba in zoper vpis ni pravnega sredstva, možno pa je sprožiti postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca. Zavarovalne podlage se s potekom časa spreminjajo in te spremembe so zavarovanci dolžni sporočati toženi stranki. Ker je tožnica to obveznost opustila, je tožena stranka to opustitev nadomestila. V postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca ne gre za poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje, urejeno z odločbo državnega organa v smislu 158. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče ni v celoti upoštevalo oziroma uporabilo določbe 48. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 in nadaljnji), ki ob upoštevanju 50. člena ZMEPIZ omogoča ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti tudi za nazaj. Tožnica bi morala biti obvezno zavarovana s tem, ko je opravljala samostojno pridobitno dejavnost. Kot takšna ni izpolnjevala pogojev za zavarovanje po 34. členu ZPIZ-1, ki je opredeljeno kot prostovoljno zavarovanje. Vpis v poslovni register je pomenil vzpostavitev pravnega razmerja po 15. členu ZPIZ-1, kar je imelo za posledico obveznost zavarovanja na tej podlagi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija ne konkretizira bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe z vidika tega revizijskega razloga ni preizkušalo.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Na podlagi 45. člena ZMEPIZ je zavarovalno razmerje na podlagi ZPIZ-1 razmerje med zavodom in osebo, ki se vključi v zavarovanje. Pri tem zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je pogoj za zavarovanje.

9. V 46. členu ZMEPIZ je opredeljena lastnost zavarovanca. To lastnost ima vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za zavarovanje po ZPIZ–1 in je prijavljena v zavarovanje. Praviloma se pridobi lastnost zavarovanca na podlagi prijave v zavarovanje (47. in 48. člen ZMEPIZ), lahko pa tudi z ugotavljanjem zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca s strani zavoda (po uradni dolžnosti) v primerih, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje (1. alineja 49. člena ZMEPIZ), oziroma če zavarovanec izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbami 25. člena ZPIZ–1 (4. alineja 49. člena ZMEPIZ). Pri tem določba 25. člena ZPIZ–1 rešuje vprašanje zavarovanja v primerih, ko zavarovana oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah. Določa, da se v tem primeru zavaruje po tisti podlagi, ki je v ZPIZ–1 navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila (lahko) vključena v zavarovanje.

10. ZMEPIZ v 47. členu izrecno določa, da ob pogoju vložene prijave, oseba iz prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (med drugim samostojni podjetnik posameznik) pridobi lastnost zavarovanca z dnevom vpisa v poslovni register (3. alineja) in v primeru prostovoljne vključitve v zavarovanje po 34. členu ZPIZ-1 z dnem vložitve prijave v zavarovanje (13. alineja). To velja tudi v primeru ugotavljanja lastnosti zavarovanca, če prijava ni bila vložena v zakonitem roku (prvi odstavek 48. člena). V primeru ugotavljanja zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca, če prijava v zavarovanje sploh ni bila vložena, če jo je pristojni organ odklonil ali če zavarovanec izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen na drugi podlagi v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ–1, pa ZMEPIZ v 49. členu nima izrecnih določb, kdaj pridobi oseba status zavarovanca na ustrezni podlagi.

11. ZMEPIZ v 50. členu izrecno določa, da se postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca uvede na zahtevo posameznika, po uradni dolžnosti ali na zahtevo delodajalca. Zavod odloči o lastnosti zavarovanca z odločbo.

12. Iz teh zakonskih določb izhaja, da pomeni status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravno urejen status osebe, v katerega je mogoče poseči le ob izpolnitvi zakonskih pogojev in uživa varstvo v smislu določb 158. člena Ustave RS, ki določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom, ki ne more imeti učinka za nazaj (155. člen Ustave RS). Takšna opredelitev statusa zavarovanca izhaja tudi iz sodbe VIII Ips 86/2004 z dne 9. 11. 2004 v podobnem sporu o spremembi podlage za zavarovanje oziroma o spremembi lastnosti zavarovanca. Že v navedeni zadevi je sodišče poudarilo potrebo po ozki razlagi določb o možnih spremembah lastnosti zavarovanca, ker gre za poseg v obstoječe pravno razmerje. Ne glede na to, da je bila navedena sodba sprejeta pred uveljavitvijo ZPIZ–1 in ZMEPIZ, je treba izhodišče o ozki razlagi določb o posegu v obstoječ status zavarovanca upoštevati tudi pri uporabi zgoraj navedenih zakonskih določb, posebej če bi šlo za spremembo statusa zavarovanca za nazaj.

13. Ker ZMEPIZ v 49. členu, ki ureja ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti, ni izrecno določil, kdaj se na tak način pridobi, izgubi ali spremeni status zavarovanca, je treba to vprašanje reševati glede na vse okoliščine mogočih odločitev na podlagi tega člena zakona. Če bi se bilo pri odločanju o statusu zavarovanca po 1. alineji tega člena, to je, če je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena, še mogoče neposredno opreti na splošno določbo drugega odstavka 45. člena ZMEPIZ (da zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje), so pri odločanju o spremembi podlage zavarovanja (4. alineja) pomembne druge okoliščine. Kot prvo bo šlo pri ugotavljanju obstoja zavarovalnega razmerja praviloma za osebo, ki dotlej ni imela statusa zavarovanca in torej ne za poseg v posebej pravno že urejen status, temveč šele za pridobitev takega statusa. Kot drugo pa je sama pridobitev statusa zavarovanca tako z vidika fizične osebe, kot z vidika sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja (tudi glede časovnega trajanja) pomembnejša od ugotovitve spremenjene podlage za že obstoječe zavarovanje oziroma podlage za drugačen status zavarovanca. Zato se pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca zaradi drugačne podlage za zavarovanje po določbi 4. alineje 49. člena ZMEPIZ ni mogoče sklicevati na določbo drugega odstavka 48. člena tega zakona o veljavnosti spremembe za nazaj, vse od vzpostavitve (novega) pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, saj ta določba opredeljuje zgolj nastanek zavarovalnega razmerja, ne pa tudi spremembe njegove podlage. Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.

14. Na odločitev ne more vplivati okoliščina, da je bila tožnica prostovoljno vključena v zavarovanje od 20. 9. 2003 do odjave 30. 9. 2006. S tem je na podlagi 47. člena ZMEPIZ pridobila lastnost zavarovanke. Ta lastnost se ni ugotovila oziroma ugotavljala s posebno odločbo tožene stranke, temveč jo je pridobila z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Tudi pridobitev lastnosti zavarovanca na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se ne ugotavlja z odločbo, temveč se pridobi z dnem vpisa v poslovni register (tretja alineja 47. člena ZMEPIZ).

15. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.