Jedro

Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik pritožbo zoper odločbo z dne 10. 3. 2017 vložil priporočeno po pošti 12. 4. 2017, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da je tožnik z osebno vročitvijo 14. 3. 2017 prejel odločbo z dne 10. 3. 2017, zoper katero je vložil obravnavano pritožbo. Tako se je tudi po presoji sodišča 15-dnevni rok za pritožbo v danem primeru iztekel 29. 3. 2017, kot to pravilno navaja pritožbeni organ. Pritožba zoper odločbo finančnega organa z dne 10. 3. 2017, ki jo je tožnik vložil 12. 4. 2017, je bila tudi po presoji sodišča vložena prepozno. Tožnik je zamudil 15-dnevni prekluzivni rok za pritožbo, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve pritožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančni urad Murska Sobota (v nadaljevanju prvostopenjski, tudi finančni organ) zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Murska Sobota 0610-6249/2016-13 (10-510-00,10) z dne 10. 3. 2017 (točka 1 izreka). Posebni stroški postopka niso bili zaznamovani (točka 2 izreka). Iz obrazložitvi izhaja, da je tožnik 12. 4. 2017 priporočeno po pošti na Finančni urad Murska Sobota poslal pritožbo zoper predhodno navedeno odločbo. Finančni organ je v skladu z določbo 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ob predhodnem preizkusu pritožbe ugotovil, da je ta vložena prepozno. Tožniku je bila citirana odločba vročena z osebno vročitvijo 14. 3. 2017. V skladu z določbo 235. člen ZUP je bil določen 15-dnevni rok za pritožbo. Naveden rok je potekel 30. 3. 2017. Tožnik je pritožbo oddal priporočeno po pošti 12. 4. 2017, kar je prepozno, saj je prekluzivni 15- dnevni rok za pritožbo že potekel. Zato je finančni organ na podlagi 240. člena ZUP tožnikovo pritožbo kot prepozno zavrgel. 2. Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper sklep finančnega organa o zavrženju pritožbe z dne 14. 4. 2017 zavrnil na podlagi prvega odstavka 86. člena ZUP, po katerem je potrebno pritožbo vložiti v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Na podlagi 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok. V primeru, ko je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje vloge na pošto. Med strankama ni sporno, da je tožnik vložil pritožbo 12. 4. 2017 in da mu je bila odločba z dne 10. 3. 2017, zoper katero je vložil pritožbo, vročena 14. 3. 2015. Med strankama pa je sporno ali je upravni organ pravilno določil pritožbeni rok 15 dni in ne 30 dni, kot to ugovarja tožnik in se pri tem sklicuje na 2. točko 86. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Odločba z dne 10. 3. 2017, zoper katero se tožnik pritožuje, je bila izdana v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora DDV za obdobje od 1. 3. 2015 do 31. 3. 2015. Pritožbeni organ navaja določbi 127. člena in 130. člena ZDavP-2. Po mnenju pritožbenega organa je prvostopenjski organ svojo odločitev utemeljil z napačnimi razlogi, zato je pritožbeni organ za izpodbijano odločitev navedel druge razloge. Strinja se s tožnikovim ugovorom, da se je prvostopenjski organ nepravilno skliceval na določbo 235. člen ZUP glede pritožbenega roka. Prvostopenjski organ se je nepravilno skliceval na postopek davčnega inšpekcijskega nadzora (v nadaljevanju DIN), vendar je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da je bila odločbe z dne 10. 3. 2017, zoper katero se tožnik pritožuje, izdana v postopku davčnega nadzora posameznega področja. Po povedanem ni razloga za uporabo pritožbenega roka, ki velja za DIN. Poleg navedenega, je bil v danem primeru pravni pouk v odločbi, zoper katero je tožnik vložil predmetno pritožbo, z navedbo 15-dnevnega roka pravilen, tožnik pa ni imel razloga, da se ni ravnal po danem pravnem pouku. Tako za odločitev prvostopenjski organ ni navedel pravilne zakonske podlage (235. člena ZUP). Po mnenju pritožbenega organa je v danem primeru pravilna zakonska podlaga določba prvega odstavka 86. člena ZUP, ki določa splošen 15-dnevni pritožbeni rok, kadar ni določeno drugače. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa nesporno izhaja, da je bila tožniku odločba z dne 10. 3. 2017, zoper katero je vložil predmetno pritožbo, vročena 14. 3. 2017. Pritožbeni rok 15 dni je pričel teči naslednji dan po vročitvi, torej 15. 3. 2017 in se je iztekel 29. 3. 2017. Pritožba, ki jo je tožnik vložil 12. 4. 2017, pa je vložena prepozno.

3. Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil laično tožbo zoper sklep Finančne uprave RS, Finančnega urada Murska Sobota DT 0610-6249/2016-15 (10-510-00,10) z dne 14. 4. 2017, s katero predlaga njegovo odpravo. Tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pri čemer pa razlogov za ta ugovor v tožbi ne navede.

4. Toženka je v odgovoru na tožno vztraja pri izpodbijanem sklepu in njegovih razlogih in sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne.

5. Ker se v predmetni zadevi izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta je v zadevi na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločala sodnica posameznica

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, utemeljen s pravilnimi razlogi, ki jih navaja pritožbeni organ, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

8. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali finančni organ pravilno določil 15 dnevni pritožbeni rok in ali je tožnik pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Murska Sobota 0610-6249/2016-13 (10-510-00,10) z dne 10. 3. 2017. Tožnik namreč meni, da je v danem primeru pritožbeni rok 30 dni in da je pritožbo vložil pravočasno v roku 30 dni, kot to določa 2. točka 86. člena ZDavP-2. Predmetno pritožbo je tožnik vložil zoper odločbo z dne 10. 3. 2017, s katero mu je finančni organ dodatno odmeril in naložil v plačilo DDV za davčno obdobje od 1. 3. do 31. 3. 2015. V tej odločbi je finančni organ pravilno v pravnem pouku navedel 15-dnevni rok za pritožbo. Tudi po presoji sodišča tožnik ni imel razlogov, da se ni ravnal po danem pravnem pouku iz katerega je jasno izhajal 15-dnevni rok za pritožbo, ki pa je bil utemeljen na podlagi prvega odstavka 86. člena ZUP, kot je to pravilno navedel pritožbeni organ.

9. Ko je finančni organ prejel pritožbo, je pravilno najprej opravil predhodni preizkus pritožbe, kot to določa 240. člen ZUP in preizkusil ali je popolna, pravočasna in ali jo je vložila oseba, ki ima aktivno legitimacijo. Šele nato lahko finančni organ opravi vsebinsko presojo pritožbe. Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik pritožbo zoper odločbo z dne 10. 3. 2017 vložil priporočeno po pošti 12. 4. 2017, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da je tožnik z osebno vročitvijo 14. 3. 2017 prejel odločbo z dne 10. 3. 2017, zoper katero je vložil obravnavano pritožbo. Tako se je tudi po presoji sodišča 15-dnevni rok za pritožbo v danem primeru iztekel 29. 3. 2017, kot to pravilno navaja pritožbeni organ. Pritožba zoper odločbo finančnega organa z dne 10. 3. 2017, ki jo je tožnik vložil 12. 4. 2017, je bila tudi po presoji sodišča vložena prepozno. Tožnik je zamudil 15-dnevni prekluzivni rok za pritožbo, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve pritožbe. Tožnik v tožbi povsem pavšalno ugovarja bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v ničemer ne konkretizira, zato sodišče tega ugovora ne more presoditi.

10. Po povedanem sodišče je izpodbijan sklep, utemeljen z razlogi pritožbenega organa, pravilen in zakonit. Sodišče ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantne okoliščine (datum prejema odločbe z dne 10. 3. 2017 zoper katero je tožnik vložil pritožbo prepozno in datum vložitve pritožbe zoper odločbo finančnega organ z dne 10. 3. 2017) v zadevi niso sporne.