13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z.

Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2005/2002 z dne 18. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. P 1254/97 z dne 16. 5. 2002 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1337/2003 z dne 23. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. P 1254/97 z dne 2. 7. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnika (v pravdi tožnika) za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2005/2002. Sodišče druge stopnje je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sklepa sodišč temeljita na ugotovitvi, da dokaz z izvedencem, ki ga je pritožnik predlagal že v pravnomočno končanem postopku, ni nov dokaz po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22., 23., 32. in 33. člena Ustave. Sodišči naj bi kršili njegovo pravico do pravičnega sojenja s tem, ko nista dovolili izvedbe pravočasno predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke. Pritožnik meni, da bi le s tem dokazom "kot edinim nepristranskim" lahko dokazal, da ni povzročil prometne nesreče. Navaja, da je po pravnomočno končanem postopku sam pridobil mnenje izvedenca, vendar sodišči "tudi v tem postopku ponovno nista dovolili izvedbe tega dokaza". Zaradi take odločitve sta po njegovem mnenju sodišči privilegirali nasprotno stranko. Pritožniku naj bi s tem kršili pravico do izvajanja dokazov pred sodiščem, pravico do enakega obravnavanja pred sodiščem in pravico do sodnega varstva.

B.

3.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklepa o zavrnitvi njegovega predloga za obnovo postopka in sodbi, zoper kateri je vložil predlog za obnovo postopka.

4.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Sodba Višjega sodišča je bila pritožnikovemu pooblaščencu gotovo vročena pred 2. 7. 2003, ko je Okrajno sodišče zavrnilo njegov predlog za obnovo postopka. Ustavna pritožba, vložena dne 19. 1. 2004, je zoper to sodbo očitno prepozna in jo je bilo treba v tem delu zavreči (1. točka izreka).

5.V delu, s katerim pritožnik izpodbija odločitev sodišč o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, je ustavna pritožba dopustna, ni pa utemeljena. Ob obravnavi tega dela ustavne pritožbe se je Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS omejilo na presojo, ali je bila ob odločanju o predlogu za obnovo postopka pritožniku kršena katera od človekovih pravic. Zato z očitki, ki se nanašajo na postopek, v katerem je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen, ustavne pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka ne more utemeljiti. Pritožnik zmotno meni, da sodišči v postopku obravnavanja predloga za obnovo postopka "ponovno nista dovolili izvedbe dokaza z izvedencem". Sodišči sta v tem postopku namreč presodili, da razlog za obnovo postopka ni podan, ker dokaz, s katerim je pritožnik svoj predlog utemeljeval, ni nov. Temu stališču pritožnik ne oporeka.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić