Jedro

Dolžnik ima možnost, da plača svojo obveznost vse do 24.00 ure dne, ki je naveden kot zadnji dan izpolnitve.

Kot izjemo od splošne ureditve, ko je izvršba dopustna le za izterjavo zapadlih terjatev, pa ZIZ v 106. členu omogoča, da se izvršba za izterjavo preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, dovoli tudi za izterjavo nezapadlih terjatev, vendar le, če je kot izvršilno sredstvo predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika in le za obroke, ki bodo zapadli v dveh letih od vložitve predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 23. 3. 2016 v zvezi s sklepom z dne 5. 4. 2016 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se stroški, ki jih je upnik dolžan povrniti dolžniku, znižajo za 56,50 EUR.

V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I., II., III točka glede zneska 114,24 EUR in IV. točka izreka) potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 5. 4. 2016 se zavrne in se sklep potrdi.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 3. 2016 ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka). Odločilo je, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri parc. št. 000/6 k. o. L. izbriše zaznamba hipoteke in zaznamba izvršbe (II. točka izreka) ter da mora upnik dolžniku v 8 dneh po prejemu sklepa povrniti 170,74 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka). S sklepom z dne 5. 4. 2016 je v I. točki sklepa z dne 23. 3. 2016 popravilo opravilno številko zadeve ter dodalo IV. točko izreka, da se po pravnomočnosti sklepa v sodnem registru izbriše zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu dolžnika.

2. Zoper oba sklepa upnik iz vseh pritožbenih razlogov vlaga pravočasno pritožbo. Navaja, da sodišče ni upoštevalo odgovora upnika in predloženih dokazov, temveč je celo navedlo, da upnik ni izkazal, da dolžnik že prej ni plačeval preživnine. Dolžnik preživnine več kot leto dni sploh ni plačeval, kasneje pa je zamujal in se odzival šele na poziv ter pri tem tudi žalil in poniževal zakonito zastopnico. Sodišče je upniku odvzelo pravico do izjave, saj se do navedb in dokazov ni opredelilo ali navedlo razlogov, zakaj jim ni sledilo. Sodišče je kršilo tudi materialno pravo. Datum oziroma rok plačila je v sodni poravnavi nedvomno določen, in sicer mora biti preživnina plačana do vsakega prvega v mesecu. Če bi stranki želeli drugače, bi zapisali do vključno prvega v mesecu. Dolžnikova zamuda je sankcionirana z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dolžnik je plačilo izvedel z zamudo, to je po izdaji sklepa o izvršbi. Upnik je predlagal tudi zavarovanje preživninske terjatve, za kar so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Sodišče odločitve o stroških ni obrazložilo in je le ta nepravilna. Predlaga, da se pritožbama ugodi in se sklepa razveljavita ter ugovor dolžnika zavrne oziroma podredno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za dolžnika.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da je bila preživnina za mesec februar 2016 v celoti pravočasno plačana, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Ne drži navedba upnika, da je znesek plačal, ker je bil sprožen izvršilni postopek. Dolžnik namreč 1. 2. 2016 tega ni niti vedel. Predlog je bil torej podan prenagljeno in neutemeljeno. Meni, da zakonita zastopnica zlorablja pravice, ki jih ima v postopku. Ne strinja se, da bi kadarkoli zamujal s plačili. Zakonita zastopnica kot odvetnica ne more zastopati sama sebe, zato do stroškov ni upravičena.

O pritožbi zoper sklep z dne 23. 3. 2016:

4. Pritožba je delno utemeljena glede odločitve o stroških v III. točki izreka sklepa.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano (17. člen ZIZ). Izvršilno sodišče sme tako dovoliti (in nato opraviti) izvršbo le za terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu in je jasno opredeljena v predlogu za izvršbo. Izvršilni naslov je med drugim tudi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, pri čemer je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla (20. člen ZIZ). Sporazum o sodni poravnavi se vpiše v zapisnik. Sodna poravnava je sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o sodni poravnavi, zapisnik podpišeta. V konkretnem primeru je bila preživninska obveznost dolžnika, ki se izterjuje v predmetnem postopku, določena v sodni poravnavi z dne 11. 10. 2011, in sicer je dolžnik od oktobra 2012 dalje dolžan plačevati na osebni račun matere otroka znesek 500,00 EUR oziroma v valoriziranih zneskih do vsakega 1. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude je navedeni znesek dolžan plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila. Po 62. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca. Glede na navedeno pravno podlago sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da ima dolžnik možnost, da plača svojo obveznost vse do 24.00 ure dne, ki je naveden kot zadnji dan izpolnitve. Dolžnik torej 1. februarja 2016 ob 10:20 uri, ko je bil za izterjavo mesečnega zneska preživnine za tekoči mesec februar 2016 vložen predlog za izvršbo, niti še ni bil v zamudi s svojim plačilom. Pri tem trditve upnika, da je bila preživnina tudi že plačana zadnje dni prejšnjega meseca za naslednji mesec, kar naj bi izkazovalo njegovo stališče o dogovorjeni zapadlosti mesečnih zneskov, pravilnosti sprejete odločitve ne izpodbijejo (primerjaj 373. člen OZ, po katerem ima dolžnik možnost predčasnega plačila).

7. Pritrditi gre tako odločitvi sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika, v katerem je izkazal pravočasno plačilo 520,00 EUR dne 1. 2. 2016 na račun zakonite zastopnice, utemeljen. Odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi je pravilna, in sicer tudi v delu, v katerem je sodišče s sklepom o izvršbi naložilo dolžniku v plačilo nadaljnje zneske preživnine, kot je bil oblikovan upnikov predlog sklepa, in to iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče izdati sklepa, s katerim bi sodišče dolžniku ponovno naložilo plačevanja občasnih terjatev(1). Dolžnikova obveznost plačila je namreč že določena v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče tako zgolj dovoli izterjavo preživninske terjatve. Kot izjemo od splošne ureditve, ko je izvršba dopustna le za izterjavo zapadlih terjatev, pa ZIZ v 106. členu omogoča, da se izvršba za izterjavo preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, dovoli tudi za izterjavo nezapadlih terjatev, vendar le, če je kot izvršilno sredstvo predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika in le za obroke, ki bodo zapadli v dveh letih od vložitve predloga za izvršbo. Na vsa izvršilna sredstva ali na neomejeno obdobje pa navedena določba takšne možnosti ne predvideva.(2) Poleg izvršbe po 106. členu ZIZ upnikom pri nezapadlih preživninskih terjatvah omogoča tudi vložitev zahteve po zavarovanju s predhodno odredbo po 259. členu, in to za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali je bila taka izvršba predlagana. Upnikov predlog oziroma zahtevek pa takšen kot je bil oblikovan in vložen (naložitveni del na vsa predlagana izvršilna sredstva) navedenim zakonskim zahtevam ni zadostil (torej ni bil jasen in ustrezen), zato tudi v tem delu izdani sklep o izvršbi, ki mu je sledil, ni utemeljen. Kot nepomembne se tako izkažejo pritožbene navedbe in očitki, da je bila vsekakor podana in izkazana nevarnost, da dolžnik v bodoče svoje obveznosti zaradi zamud v preteklosti ne bo izpolnjeval. 8. Glede na zavzeto stališče o neprimernosti predloga za izvršbo bodočih terjatev očitana kršitev upnikove pravice do izjave ni podana. Treba je namreč upoštevati, da zagotavljanje pravice do informacije in izjave ni formalni ritual, ki je sam sebi namen. Neopredelitev do navedb upnika, ki torej niso oziroma niso mogle vplivati na sprejeto odločitev, tako ne pomeni kršitev pravice do izjave stranke.

9. Je pa sodišče druge stopnje delno sledilo pritožbi glede višine stroškov ugovornega postopka, ki so bili upniku dovolj obrazloženo naloženi v plačilo. Dolžnik je z ugovorom uspel, zato mu stroški pripadajo (šesti odstavek 38. člena ZIZ). V skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) dolžniku pri vrednosti spornega predmeta 516,09 EUR pripada za ugovor plačilo v znesku 200 točk (6. točka Tar. št. 27 OT), kar skupaj z materialnimi stroški 1,84 EUR(11. člen OT) in 22% DDV (12. člen OT) znaša 114,24 EUR. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjen delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 5. 4. 2016:

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Upnik v pritožbi ne navaja razlogov, zakaj poprava oziroma dopolnitev sklepa z dne 23. 3. 2016 ni utemeljena in pravilna, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da je bil sklep izdan v skladu z določbami 325. in 328. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, zato je pritožbo upnika zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbenih stroških:

12. Upnik je s pritožbama uspel le v sorazmerno majhnem delu, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da mu stroški pritožbe ne pripadajo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločilo je tudi, da dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Dolžnik namreč z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogel k sprejeti odločitvi (155. člen ZPP in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Naložitveni izrek vsebuje izključno sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki v tem delu predstavlja plačilni nalog.

Op. št. (2): Izjema je še določba 143. člena ZIZ pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ki v ureditev izterjave bodočih terjatev zaradi časovne neomejenosti vnaša nekonsistentnost.