Jedro

Ker gre v obravnavani zadevi za varstvo pred motenjem posesti, ki pomeni začasno pravno varstvo, morajo biti razlogi za izdajo začasne odredbe še posebej nujni. Pravilo o restriktivnosti izdaje začasnih odredb v primerih, ko je vsebina enaka tožbenemu zahtevku, je v posestnem sporu še aktualnejše, kajti takšen spor je že po samem zakonu treba hitro rešiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da mora tožena stranka nemudoma, najpozneje pa v roku 24 ur od prejema sklepa o začasni odredbi omogočiti električno napajanje črpalke vaškega vodovoda v ***, ki je namenjena oskrbi priključenih gospodinjstev z vodo, nadalje, da če je za vzpostavitev električnega napajanja potreben ogled, dostop ali poseg pooblaščenega elektroizvajalca oziroma pristojnega elektrodistributerja, mora tožena stranka nemudoma omogočiti dostop do električne omarice oziroma varovalk za črpalko vaškega vodovoda in ne sme ovirati izvedbe potrebnega strokovnega posega, prav tako da se toženi stranki prepove vsakršno nadaljnje izklapljanje, onemogočanje, preprečevanje ali oviranje električnega napajanja črpalke vaškega vodovoda, razen v primerih neposredne tehnične nevarnosti, nujnega strokovnega posega ali pisne odredbe pristojnega organa oziroma elektrodistributerja, da v primeru, če tožena stranka zatrjuje, da električnega napajanja črpalke ne more omogočiti zaradi uradnega izklopa s strani Elektro Maribor ali drugega pristojnega subjekta, mora tožeči stranki in sodišču v roku 24 ur od prejema sklepa predložiti pisno dokazilo o takšnem izklopu oziroma drugem uradnem razlogu, zaradi katerega električnega napajanja ni mogoče omogočiti, ter da sodišče za primer, če tožena stranka ne ravna v skladu z začasno odredbo, slednji izreče denarno kazen v višini 1.000,00 EUR, z možnostjo izrekanja nadaljnjih denarnih kazni za vsako nadaljnje neizpolnjevanje, ponovno izklapljanje ali oviranje delovanja črpalke.

2.Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) vlaga pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne presoje pogojev za izdajo začasne odredbe. Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dovolj konkretno izkazal pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe, zlasti težko nadomestljive škode, oziroma hujših posledic, ki bi nastajale brez izdaje začasne odredbe. Nepravilno je sklepanje, da ima tožnik možnost oskrbe s pitno vodo na podlagi zasilne napeljave, pri čemer pa ni upoštevalo, da gre za začasno, neustrezno in improvizirano rešitev, ki ne predstavlja normalne, varne, trajne in primerljive oskrbe gospodinjstva z vodo. Trenutna zasilna napeljava od javnega priključka do hiše je izvedena s tremi med seboj povezanimi različnimi cevmi za zalivanje v skupni dolžini približno 30m. Cevi niso vkopane, niso trajno zaščitene, potekajo nad zemljo in so izpostavljene soncu, visokim temperaturam in mehanskim poškodbam, premikanju, vremenskim vplivom in drugim zunanjim dejavnikom. Ena od cevi ima napis oziroma oznako, preostali dve cevi pa nimata vidnih oznak, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da sta namenjeni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo. Voda v nadzemni napeljavi stoji, se na koncu močno segreva in v vročih dneh lahko doseže zelo visoke temperature, tudi približno do 60°. Takšna voda ni primerljiva z vodo, ki po običajni vodovodni napeljavi prihaja v hišo. To dodatno potrjuje, da trenutna rešitev ni normalna oskrba gospodinjstva s pitno vodo, ampak zgolj začasno zmanjševanje posledic motenja.

Tožnik dodatno pojasnjuje, da ima v posesti živali, ki potrebujejo redno oskrbo z vodo, in sicer 18 glav drobnice, približno 70, kokoši, 11 rac, 13 pegatk, 4 gosi, 6 panjev čebel, 6 mačk in 1 psa, pri čemer se v času visokih temperatur potreba po vodi poveča. Zasilna nadzemna napeljava ni zanesljiva in trajna rešitev za oskrbo gospodinjstva in navedenih živali.

Zasilna uporaba javnega priključka preko nadzemnih cevi ne vzpostavlja prejšnjega stanja in ne odpravlja posledic motenja. V posestnem sporu tudi ni odločilno, ali si je motena stranka po motenju začasno pomagala na drug način, temveč ali je bila dotedanja uporaba motena in ali se posledice motenja še nadaljujejo.

Če bi bila začasna odredba kasneje ocenjena kot neutemeljena, tožena stranka (v nadaljevanju toženka ne bi utrpela hujših posledic, saj bi s tem začasno omogočilo delovanje obstoječe črpalke, pri čemer bi bilo mogoče stroške elektrike in druge tekoče stroške evidentirati. Sodišče je tako pogoje za izdajo začasne odredbe presodilo prestrogo in ni dalo zadostne teže dejstvu, da zasilna nadzemna napeljava iz treh povezanih cevi za zalivanje ne pomeni normalne, varne in trajne oskrbe gospodinjstva z vodo. Kolikor bi sodišče štelo, da gre za nova dejstva oziroma nove dokaze, pa tožnik pojasnjuje, da jih pred izdajo izpodbijanega sklepa brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v tej obliki, ker ni mogel vnaprej vedeti, da bo sodišče prav obstoj zasilne nadzemne napeljave štelo kot odločilni razlog proti obstoju težko nadomestljive škode.

Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je tožnik vložil predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je ureditvena (regulacijska), in katere predpostavka je, da se predlog prekriva s tožbenim zahtevkom v glavni stvari. S tožbenim zahtevkom v tožbi je zahteval ugotovitev, da ga je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) motil v dotedanji uporabi oziroma posesti vaškega vodovoda s tem, ko je izklopil elektriko za črpalko vaškega vodovoda oziroma omogočil izklop elektrike za črpalko in s tem prekinil dobavo vode v hišo tožnika. Prav tako je s tožbenim zahtevkom zahteval, da toženka ponovno omogoči delovanje črpalke vaškega vodovoda in na ta način vzpostavi prejšnje stanje, ter da se toženki tudi v prihodnje prepove z izklopom elektrike, zapiranjem črpalke, zapiranjem ventilov, odstranjevanjem varovalk, onemogočanjem delovanja črpalke ali drugim ravnanjem ovirati dotedanjo uporabo vaškega vodovoda tožniku. S predlogom za izdajo začasne odredbe pa je predlagal, da se tožniku nemudoma, najpozneje v roku 24 ur omogoči električno napajanje črpalke vaškega vodovoda v ***, ki je namenjena oskrbi priključenih gospodinjstev z vodo.

5.Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj je ugotovilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) niso podani. Obrazložilo je, da sicer z verjetnostjo obstoji terjatev iz naslova motenja posesti (24. do 36. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), kar pritožbeno ni sporno, da pa ni izpolnjen drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, in sicer tožnik ni izkazal, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, saj tožnik v navedbah sam priznava, da si je uredil začasni priključek iz javnega vodovodnega omrežja, kar je razvidno tudi iz priloženih fotografij.

6.Ker gre v obravnavani zadevi za varstvo pred motenjem posesti, ki pomeni začasno pravno varstvo, morajo biti razlogi za izdajo začasne odredbe še posebej nujni. Pravilo o restriktivnosti izdaje začasnih odredb v primerih, ko je vsebina enaka tožbenemu zahtevku, je v posestnem sporu še aktualnejše, kajti takšen spor je že po samem zakonu treba hitro rešiti. V njem se varuje zgolj posestnikovo dejansko oblast na stvarjo toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici dokazano drugače. Izdaja regulacijske začasne odredbe je v takšnem sporu torej možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebej utemeljene težko nadomestljive škode oziroma nenadomestljive škode ter preprečitvi nasilja.1 Škoda v smislu določbe 272. člena ZIZ pa pomeni vsak poseg v pravno varovan položaj osebe, katerega posledice je težko odpraviti (restitucija) ali omiliti (satisfakcija).

7.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožniku ni uspelo izkazati standarda težko nadomestljive škode (oziroma, da je začasna odredba potrebna za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode), saj ima slednji urejeno začasno napeljavo vode iz javnega vodovodnega omrežja, kar pritožbeno ni sporno. Tožnik torej možnost oskrbe s pitno vodo ima, čeprav preko nadzemne napeljave iz treh medsebojno povezanih cevi, s čimer lahko oskrbi tudi svoje živali. Sicer pa, kot je obrazloženo, se mora postopek za varstvo pred motenjem posesti voditi hitro, in če bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugodilo tožbenemu zahtevku, pa bo toženec moral dovoliti tudi vzpostavitev prejšnjega stanja, kar pomeni, z vklopom elektrike ponovno omogočiti delovanje črpalke iz vaškega vodovoda.

8.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Tako sklep VSL II Cp 2919/2014 z dne 5. 11. 2014.