Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožniku pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let zaposlitve.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožniku pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let zaposlitve.
1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. 1000-21/2020-2531 z dne 1. 6. 2020 (I. točka izreka sodbe) in toženki naložilo plačilo 5.433,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dnevnega roka za izpolnitev (II. točka izreka sodbe). Ugotovilo je, da ima tožnik pravico do nagrade za zaključeno deveto leto vojaške službe v višini ene bruto povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji po zadnje objavljenih podatkih Statističnega urada Slovenije, ki zapade v plačilo s plačo meseca decembra 2020 (III. točka izreka sodbe) in toženki naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka (IV. točka izreka sodbe). Presodilo je, da pripada tožniku posebna nagrada na podlagi drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (v nadaljevanju: nova uredba, Ur. l. RS št. 73/2019) za vsako leto zaposlitve, upoštevaje število plač, ki jih je iz naslova posebne nagrade že prejel na podlagi prejšnje Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (v nadaljevanju: stara uredba, Ur. l. RS št. 67/2008).
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe toženke št. 1000-21/2020-2531 z dne 1. 6. 2020, za plačilo 5.433,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dnevnega roka za izpolnitev in za ugotovitev, da ima tožnik pravico do nagrade za zaključeno deveto leto vojaške službe v višini ene bruto povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji po zadnje objavljenih podatkih Statističnega urada Slovenije, ki zapade v plačilo s plačo meseca decembra 2020. Odločilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka in da jih mora povrniti toženki v znesku 183,60 EUR za postopek pred sodiščem prve stopnje in v znesku 229,50 EUR za pritožbeni postopek. Presodilo je, da tožnik, ki je na dan odločanja o nagradi (1. 6. 2020) napolnil osem let zaposlitve pri toženki, nima pravice do razlike med že prejetim zneskom petih plač po stari uredbi in zneskom osmih plač, pač pa le do ene plače. 3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije nasprotuje taki odločitvi. Meni, da je sodišče druge stopnje napačno razlagalo določbo drugega odstavka 7. člena nove uredbe, ki je prehodna določba v povezavi s staro uredbo. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi bila zagrešena, ker se sodišče ni obrazloženo opredelilo do tožnikovega stališča o upoštevanju preteklih let zaposlitve in ni obrazložilo odločitve o zavrnitvi izpodbijane odločbe. Predlaga, da vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: – ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da tožeči stranki ne pripada razlika posebnih denarnih nagrad za vsa leta zaposlitve, pravilno uporabilo materialno pravo; – ali je sodišče druge stopnje napravilo bistveno kršitev pravil postopka, ko se ni obrazloženo opredelilo glede tožnikovega stališča o upoštevanju preteklih let zaposlitve pri presoji, ali mu pripada posebna denarna nagrada, – ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka, ko ni obrazložilo odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede odprave odločbe Ministrstva št. 1000-21/2020-2531 z dne 1. 6. 2020. 4. Predlog je delno utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu dopustilo revizijo.
7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.