Jedro

Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu upnika in izdalo začasno odredbo, da se nadomesti pisno soglasje matere k izvajanju testiranja s hitrimi antigenskimi testi HAG za samotestiranje za potrebe izvajanja vzgojno - izobraževalnega programa mladoletne A. A. in mladoletnega B. B. iz tretjega odstavka 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo Covid - 19, da se v primeru kršitve te začasne odredbe kršitelju izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati v primeru ponovne kršitve s sklepom izreklo novo denarno kazen v novem, višjem znesku za primer, če kršitelj niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti in bo sodišče tako ravnalo vse dotlej, da bo kršitelj s kršitvijo prenehal, da pritožba ne zadrži izvršitve, začasna odredba pa velja do morebitne drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka za varstvo koristi otrok, vendar največ sedem dni, če ustrezen predlog za nadomestitev pisnega soglasja starša ne bo vložen (točka I izreka). Odločilo je še, da je upnik dolžan v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe predlagati uvedbo postopka za varstvo koristi mladoletnih otrok (točka II izreka).

2. Dolžnica je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje smiselno z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in predlagala njegovo razveljavitev. Navajala je, da upnik začasne odredbe ni predlagal, da je dolžnica prejela nerazumljivo pisanje brez določenega zahtevka in s pozivom sodišča, da odgovori v 8-ih dneh, narok pa je bil razpisan že tretji dan od prejema sodnega pisanja in vabila. Dolžnica ni imela možnosti izjasniti se, na narok je pristopila, ne da bi imela možnost seznaniti se s tem, kakšen zahtevek je postavljen in o čem sodišče odloča. Navajala je, da razlog ogroženosti otrok ne obstaja, to je bistven pogoj za začasno odredbo, ogroženosti otrok upnik ni zatrjeval, kaj šele, da bi to dokazal in ni navedel niti enega samega dejstva o tem. Dolžnica je sledila volji svojih odraslih otrok, ki sta sposobna razumeti pomen samotestiranja in zato soglasja v šoli ni dala. Njeno soglasje ne bi v ničemer spremenilo odločitve otrok, pojmovno nima možnost otrok prisiljevati v samotestiranje, glede katerega se otroka izjavljata, da tega ne želita. Samotestiranje in odklonitev tega v ničemer ne ogroža otrok, odklonitev soglasja za samotestiranje ne vpliva na izpolnjevanje šolskih obveznosti otrok. Četudi šola na daljavo ni enakovredna, kar v postopku ni dokazano, to v ničemer ne ogroža otrok, saj sta oba otroka dokazano v šoli nadpovprečno uspešna. Normalno opravljata vse šolske obveznosti, tudi upnik je izpovedal, da otroka odklanjata samotestiranje in da zaradi šole na daljavo nimata nobenih negativnih posledic. Za sodišče vsebinsko gledano volja otroka ni bila pomembna, nedopustno je odločilo popolnoma mimo volje otrok in v nasprotju z njuno izraženo voljo, v pravice katerih pravzaprav samotestiranje posega, saj gre vendarle za poseg v telo, v pravice otrok. Poseg v telo otrok pa je dopustno le ob izrecnem soglasju in pojasnilni dolžnosti, vsako nasprotno tolmačenje je v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Za vsebinsko odločanje o pritožbi je potreben pravni interes stranka za pritožbo. Pravni interes pa je podan, če bi pritožba stranki, ki se pritožuje, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, če bi se izkazalo, da je utemeljena.

5. Po v času odločanja o predlogu za začasno odredbo veljavnem Odloku o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo Covid - 19 (objavljen v Uradnem listu RS, št. 174/21 z dne 6. 11. 2021 s spremembami in dopolnitvami, objavljenimi v Uradnih listih RS, št. 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21) je v določbah 8. člena določeno obvezno izvajanje testiranja učencev osnovne šole in dijakov s testi HAG za samotestiranje (prvi odstavek 8. člena ), da zanje starši oziroma drugih zakoniti zastopniki oziroma skrbniki podajo predhodno pisno soglasje oziroma nesoglasje k izvajanju testiranja s testi HAG za samotestiranje (tretji odstavek 8. člena), učencem in dijakom, ki testiranja s testi HAG za samotestiranje ne izvajajo v skladu s prvim odstavkom, se začasno prepove zbiranje v vzgojno - izobraževalnih zavodih, ti učenci se izobražujejo na daljavo (četrti odstavek 8. člena).

6. Citirani odlok je bil spremenjen in dopolnjen še s Spremembami in dopolnitvami odloka objavljenimi v Uradnem listu RS, št. 4/2022, 8/2022, 13/2022 in 19/2022. 7. Dne 21. 2. 2022 pa je pričel veljati nov Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo Covid - 19, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/2022 dne 19. 2. 2022. Po tem odloku (15. člen) je prenehal veljati prej navedeni odlok, torej z dne 21. 2. 2022 izvajanje testiranja s testi za samotestiranje učencev v osnovnih šolah in dijakov ni več obvezno. Posledično je brezpredmetno tudi pisno soglasje oziroma nesoglasje staršev oziroma drugih zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov, zato po presoji pritožbenega sodišča dolžnica s pritožbo ne bi dosegla konkretne in neposredne pravne koristi, četudi bi se izkazala njena pritožba za utemeljeno.

8. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče dolžnici ne priznava pravnega interesa za pritožbo in je pritožbo zavrglo (346. člena v zvezi z četrtim odstavkom 343. člena ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Pritožnica stroškov pritožbe ni niti zaznamovala, zato o teh ni odločeno.