Jedro

Sodišče lahko stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti ali ji odloži plačilo sodne takse oziroma ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Pri tem pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Prav tako mora upoštevati predpisani pogoj, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe. Torej ne drži pritožbeno stališče, da je po zakonu pomembno le, ali ima toženka na voljo likvidna sredstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Proti temu sklepu se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. Kot bistveno je navedla, da bi unovčenje njenega premoženja pomenilo priliv na TRR, ta pa je že dolgo blokiran za zelo visoke zneske. Zato prodaja premoženja ne bi pripeljala do prostih denarnih sredstev, s katerimi bi lahko plačala sodno takso, saj mora poslovati preko TRR. Kar se tiče bilančnega dobička, ki ga toženka izkazuje, poudarja, da je to kategorija, za katero velja, da je "nekaj na papirju," dejansko pa je edino pomembno, če in koliko denarnih sredstev ima tožena stranka, da bi lahko plačala sodno takso. Ker pa denarnih sredstev nima, sodne takse ne more plačati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zgoraj povzeto pritožbeno stališče je pravno zmotno. Kot je v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti ali ji odloži plačilo sodne takse oziroma ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Pri tem pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Prav tako mora upoštevati predpisani pogoj, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe. Torej ne drži pritožbeno stališče, da je po zakonu pomembno le, ali ima toženka na voljo likvidna sredstva. Da podatki iz bilance stanja, ki izkazuje zelo dobro premoženjsko stanje toženke, saj posluje z visokim dobičkom, ne bi držali, pa pritožnica ne navaja (glej 9. in 10. točko obrazložitve). Prav tako pritožnica ne trdi, kot toženka v predlogu ni utemeljila, s čim bi plačilo dolžne takse ogrozilo njeno poslovanje na sploh. Pa tudi ni prerekala ugotovitev sodišča prve stopnje, da ostalih pogojev iz 11. člena ZST-1, ki morajo biti podani, da lahko sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, ni utemeljila.

5. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani, sicer brezhibno obrazložen sklep, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka pritožnica ni opravičena ne le zato, ker s pritožbo ni uspela, pač pa zlasti zato, ker odločitve sodišča, povezane s taksami, (ki jih zakon predpisuje kot procesno predpostavko za vodenje sodnih postopkov) nimajo ničesar skupnega z uspehom ene ali druge pravdne stranke v pravdi, ampak gre razmerje med taksnim zavezancem in državo. S stroškovnikom pa pritožnica nagovarja sodišče, naj ji v breme nasprotne stranke prisodi priglašene stroške.