Jedro

Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je v predmetni pravdi podal zahtevek na ugotovitev delne ničnosti darilne pogodbe SV 717/10 z dne 4. 8. 2010 in zahtevek za izbris vpisov v zemljiški knjigi in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na njegovo ime. Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom pa je zahteval ugotovitev, da je postal lastnik dela parcele 3379/1 k. o. ... do 9/162 na dan sklenitve dodatka k prodajni podobi, ki nosi datum 3. 6. 1984. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožnikove zahtevke in mu v plačilo naložilo pravdne stroške tožencev.

3. Višje sodišče je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo odločitev glede ničnostnega zahtevka, glede zahtevka za izbris vpisov v zemljiški knjigi in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pritožbo pa je zavrnilo glede zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na ime toženca in vmesnega ugotovitvenega zahtevka in v tem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper sodbo višjega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1) pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla; 2) dobre vere pri ponovnem razpolaganju z nepremičnino, ki je bila že prodana in izročena prvemu kupcu in 3) sklepčnosti tožbe pri zahtevkih za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Utemeljuje, da sodna praksa in pravna teorija stojita na stališču, da v primeru, ko gre za pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem, vknjižba v zemljiško knjigo nima konstitutivnega pomena. Nadalje navaja, da je v pripravljalnih vlogah pojasnil, naj se s pomočjo izvedenskega mnenja, ki naj bo sestavni del sodbe, ugotovi, kateri konkretni del bivše parcele 3379/1 k.o. ... je inkorporiran v novi parceli 6264/1 k. o. ... Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja, zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim.

5. Predlog ni popoln.

6. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

7. Tem strogim formalnih zahtevam predlagatelj ni zadostil. Iz njegovega predloga ni razvidno zoper kateri del sodbe sodišča druge stopnje je vložen. Izpostavljeno vprašanje glede dobre vere pri ponovnem razpolaganju z nepremičnino kaže na to, da predlagatelj izpodbija tudi sodbo sodišča druge stopnje v razveljavitvenem delu, torej delu, ki še ni pravnomočne in zoper katerega tudi še ni dopustno vložiti predloga za dopustitev revizije. Ne glede na to, iz predloga ni mogoče razbrati pravnega problema, ki naj bi ga obravnavalo Vrhovno sodišče, oziroma spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi ga višje sodišče razrešilo napačno.

8. Ker tožnik ni ravnal po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo na podlagi pooblastila iz šestega odstavka istega člena.