Jedro

Ni bistvena kršitev določb postopka, če sodišče vroči sklep o ustavitvi postopka le pooblaščencu tožnika, če v pooblastilu ni izrecno odločeno, da pooblaščenec ni pooblaščen za sprejemanje sodnih pisanj.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil zoper sklep o ustavitvi postopka z dne 16.8.1996, kot prepozno zavrglo.

Tožnik se je zoper takšno odločitev sodišča pravočasno pritožil. Navaja, da sklepa o ustavitvi postopka ni nikoli prejel, zaradi česar ni imel možnosti, da bi se nanj pritožil. Sodišče ni ravnalo pravilno, ko je pismeni odpravek sklepa poslalo odvetniku Š., saj ta ni bil pooblaščen za sprejem sodnega pisanja. Priznava, da je bil navzoč na naroku obravnave dne 12.6.1996, vendar je njegov takratni pooblaščenec umaknil tožbo brez njegovega soglasja, saj se o tem pooblaščenec z njim ni posvetoval. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), v zvezi s 366. čl. ZPP. Po preizkusu sklepa je ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso podani, kar utemeljuje z naslednjimi dejstvi: Stranka opravlja v postopkih pri sodišču procesna dejanja sama ali po svojem pooblaščencu. Glede tega, kakšna bo vsebina pooblastila za zastopanje po pooblaščencu, je odvisno od dogovora med njim in stranko. Razmerje med stranko in sodiščem ima podlago v pooblastilu, ki vsebuje dogovor, da naj se pooblaščenčeva procesna opravila upoštevajo tako, kot bi jih opravila sama stranka. Po določbi 94. čl. ZPP določi stranka obseg pooblastila, pri čemer lahko pooblasti svojega pooblaščenca za vsa, ali pa samo za določena pravdna dejanja.

Če stranka ni natančneje opredelila obsega pravic v pooblastilu, sme pooblaščenec na podlagi takšnega pooblastila opraviti vsa pravdna dejanja, ki so navedena v določbi 95. čl. ZPP, to je med ostalim tudi umakniti tožbo (1. tč. 2. odst. 95. čl. ZPP). Če stranka noče, da bi pooblaščenec opravil kakšno procesno dejanje, mora biti to izrecno razvidno iz pooblastila. Po določbi 2. odst. 86. čl. ZPP sme stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca, pri čemer lahko v skladu z določbo 1. odst. 93. čl. spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na katerem je bila podana izjava.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je iz zapisnika o opravljenem naroku obravnave z dne 12.6.1996, na katerem je sodišče sprejelo umik tožbe na znanje, razvidno, da sta bila na naroku prisotna tako tožnik kot njegov pooblaščenec. Če je tožnik takrat menil, da v danih razmerah umik tožbe ne bi bil umesten, bi lahko že na naroku ustrezno spremenil ali preklical pooblaščenčevo izjavo o umiku. Ob tem, da je sodišče po izjavi o umiku tožbe izdalo sklep o ustavitvi postopka, se tako v nadaljevanju ne more sklicevati na preklic takšne izjave, saj zakon preklica umika tožbe ne določa, pri čemer pa je potrebno še poudariti, da umika tožbe ni mogoče preklicati tudi v primeru, če je bil ta podan v zmoti. Zato sklicevanje pritožbe, da je pooblaščenec umaknil tožbo brez tožnikovega soglasja oz. da je bil v zadevi tožnik zaveden, ne more biti upoštevno.

Nadalje iz vsebine pooblastila z dne 5.7.1996 izhaja, da je v sporu tožnik pooblastil za zastopanje odvetnika Š. s splošnim pooblastilom za zastopanje, pri čemer ga je posebej pooblastil za pregled spisov v sporih zoper toženo stranko pri sodišču prve stopnje. Poleg tega je iz pooblastila razvidno, da je bil navedeni pooblaščenec med ostalimi opravili pooblaščen tudi za sprejem sklepov in drugih sodnih pisanj.

Ker v pooblastilu ni izrecno določeno, da za takšna procesna opravila ni pooblaščen, mu je sodišče prve stopnje dne 20.8.1996 pravilno vročilo sklep o umiku tožbe in ustavitvi postopka. Zato pritožbeno navajanje, da tožnikov pooblaščenec ni imel pooblastila za sprejem navedenega sklepa, ni utemeljeno.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo sklep z dne 21.9.2000, s katerim je sodišče zavrglo tožnikovo pritožbo kot prepozno vloženo.