Jedro

Samostojni podjetnik je dolžan voditi evidenco o nakupu in prodaji blaga.

Izrek

Zahteva zagovornikov kaznovane A.M. za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z odločbo o prekršku Sodnika za prekrške Grosuplje z dne..., je bila A.M. spoznana za odgovorno za prekršek iz 8. alinee 1. odstavka 27. člena Zakona o trgovini in ji je bila zanj izrečena kazen 1.000.000 tolarjev. Pritožbo obdolženke je Republiški senat za prekrške v Ljubljani z odločbo z dne..., zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa prve stopnje.

Zagovorniki kaznovane so dne 28.1.1997 vložili zahtevo za sodno varstvo iz razlogov 1. točke 203. člena Zakona o prekrških v zvezi z 2. točko 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP).

Zahtevajo, da se izvršitev izpodbijane odločbe odloži, dokler ni končan postopek v tej zadevi in predlagajo, da vrhovno sodišče odločbi organa 1. in 2. stopnje razveljavi in pošlje zadevo organu prve stopnje v novo odločitev.

Vložnik v utemeljitev uveljavljenih razlogov zahteve in predloga navaja, da je kazen, ki je bila izrečena A.M., neprimerna ob upoštevanju višine mesečnega dobička, ki ga je ugotovila davčna uprava za leto 1995. Nadalje navaja, da je bila A.M. kaznovana, ker ni vodila obrazca TDr, kakor tudi ni vodila količinske evidence po vrstah blaga, niti pregleda prodajnih cen ter njihovih sprememb po vrstah blaga ter v navedenem času, to je od... do..., ni evidentirana nobena nabava in prodaja blaga, nobena sprememba cen, primanjkljaj in podobno. Vložnik ocenjuje, da je bila z izpodbijano odločbo kršena materialna določba predpisa, ki določa prekršek, saj 5. člena Pravilnika o vodenju evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev ne govori o prekršku nevodenja TDr. Kaznovana ne ve, kaj je to TDr in nikdar v življenju ji ni nihče povedal, kaj to je. Zato v času od... do... res ni vodila takšnega obrazca, je pa vodila vso drugo dokumentacijo, ki je bila ob pregledu inšpektorice na razpolago, pa je ta ni hotela pregledati. Iz te dokumentacije bi bilo mogoče ugotoviti količine in vrste blaga, prodajne cene ter vse nabave in prodaje vsega blaga. Inšpektorici je bilo na dan pregleda, ko se je ugotavljalo dejansko stanje prekrška, na razpolago: knjiga prihodkov in odhodkov, prevzemne listine za vse blago, vse dobavnice, vsi računi, vsi blagajniški prejemki in zbir prevzemnih listin.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Kaznovana A.M. je bila spoznana za odgovorno za prekršek iz 8. alinee 1. odstavka 27. člena ZT (Uradni list RS, 18/93). Po navedeni zakonski določbi se z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev kaznuje trgovec, pravna oseba ali trgovec fizična oseba, ki stori prekršek pri opravljanju trgovinske dejavnosti s tem, da ne vodi evidence o nakupu in prodaji blaga in storitev, ali če je ne vodi v skladu z zakonom (člen 18 ZT). Člen 18 ZT določa, da mora trgovec sproti voditi evidenco o nakupu in prodaji blaga in storitev in zagotoviti njeno dostopnost pristojnim inšpekcijskim organom, nadalje pa, da minister, pristojen za trgovino, predpiše obliko in način vodenja te evidence na obrazcih in sicer za trgovino na debelo, trgovino na drobno in za trgovinske storitve. Na podlagi navedene zakonske določbe je bil izdan Pravilnik o vodenju evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev (Uradni list RS, 18/93, v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik določa vrste in način vodenja evidenc o nabavi blaga in trgovinskih storitvah (1. člen), nadalje določa, da je evidenco dolžan voditi trgovec, ki trguje z blagom na drobno ali na debelo ali opravlja trgovinske storitve. Po določbi 3. člena Pravilnika mora biti evidenca na razpolago pristojnemu inšpekcijskem organu, po določbi 4. člena pa mora vsebovati podatke o začetnem stanju blaga, podatke o vsaki prodaji blaga, podatke o spremembi cen blaga, podatke o vrnitvi blaga, podatke o primanjkljaju in odpisu blaga ter podatke o premikih blaga med prodajnimi objekti ali oddelki, če vodi zanje trgovec evidenco, predpisano s tem Pravilnikom. Trgovci v trgovini na drobno po določbi 5. člena pravilnika vodijo evidenco o nakupu in prodaji blaga na podlagi obrazca TDr. Pravilnik posebej določa tudi način vodenja evidence z navedenim obrazcem. Po določbi 10. a člena Pravilnika (Uradni list RS, št. 19/94) trgovec, ki v prodajnem objektu ali oddelku tega objekta vodi zaloge blaga po vrstah, količinah in vrednostih, ni dolžan voditi obrazca TDr ob izpolnitvi pogojev : a) da za vsako nabavljeno blago sestavi prevzemni dokument po 6. členu Pravilnika; b) da za vsak prodajni objekt oziroma oddelek vodi: - količinske evidence po vrstah blaga s podatki o začasnem stanju zalog, o vsaki nabavi, prodaji in premikih, o vrnitvi, presežku, primanjkljaju ali odpisu ali o stanju zalog; - pregled prodajnih cen in njihovih sprememb po vrstah blaga; - evidenco o vrednosti dnevne prodaje blaga, razčlenjeno na gotovinska in brezgotovinska plačila (ŽR).

Iz navedenih določb izhaja, da je bila A.M. kot samostojna podjetnica, nosilka zasebne trgovske dejavnosti dolžna voditi evidenco o nakupu in prodaji blaga na predpisan način (kot to določa Pravilnik). Iz opisa prekrška v izreku prvostopne odločbe je razvidno, da kaznovana ne le, da ni vodila obrazca TDr, ampak za določeno količino blaga sploh ni vodila evidence glede nakupa in prodaje. Glede tega je podan prekršek iz 8. alinee 1. odstavka 27. člena v zvezi z 18. členom ZT ne glede na to, kaj mora vsebovati predpisani obrazec. To je razvidno iz ugotovitev tržne inšpektorice, ki jih je kot dokaz upošteval prvostopni organ. Iz izpovedbe inšpektorice namreč sledi, da pri pregledu pri obdolženki ni zasledila nikakršnih evidenc, ugotovila pa je obstoj prometa, ki ni bil evidentiran. Iz tega sledi, da kaznovana ne le da ni vodila evidence v predpisani obliki in na predpisan način (2. odstavek 18. člena ZT), ampak sploh ni vodila evidence o nakupu in prodaji blaga (1. odstavek 18. člena ZT). Iz navedenih razlogov vrhovno sodišče ugotavlja, da z napadeno odločba ni bila prekršena materialna določba predpisa, ki določa prekršek.

Okoliščina, ki se navaja v zahtevi, da kaznovana ne ve, kaj je to TDr in da ji nikdar v življenju nihče ni povedal, kaj to je, pomeni zatrjevanje pravne zmote. Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi ne narekuje nujnega zaključka, da je kaznovana opustila dolžno ravnanje, ker iz opravičenih razlogov ni vedela, da je takšno dejanje prepovedano, pa tudi sicer po določbi 13. člen ZP pravna zmota ne izključuje odgovornosti za prekršek.

Zatrjevanje, da je kaznovana vodila "vso drugo dokumentacijo", ki je bila inšpektorici na razpolago, pa je ta ni hotela pregledati, da gre za dokumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti količine in vrste blaga, prodajne cene ter vse nabave ter prodaje vsega blaga, da je bilo inšpektorici na dan pregleda, ko se je ugotavljalo dejansko stanje prekrška, na razpolago: knjiga prihodkov in odhodkov, prevzemne listine za vse blago, vse dobavnice, vsi računi, vsi blagajniški prejemki in zbir prevzemnih listin, predstavlja uveljavljanje razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določbi 203. člena ZP ni moč izpodbijati odločbe, izdane na drugi stopnji, z zahtevo za sodno varstvo.

V zahtevi vložnik ugotavlja veliko nesorazmerje med mesečnim dobičkom trgovine in višino denarne kazni. Ne glede na to, da se višina dobička s strani davčne uprave lahko ugotavlja le na podlagi popolne evidence o nabavi in prodaji blaga, je v zvezi s tem potrebno ugotoviti, da gre pri navedenem zatrjevanju za izpodbijanje odločitve o kazni, kar pa po določbi 203. člena ZP ni razlog, iz katerega je moč izpodbijati odločbo, izdano na drugi stopnji.

Na podlagi ugotovitve, da obravnavana zahteva ne uveljavlja oziroma niso podani razlogi iz 203. člena ZP, je vrhovno sodišče v skladu s 4. odstavkom 204. člena ZP zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo. Glede na takšno odločitev o zahtevi za odložitev izvršitve odločbe ni posebej odločalo.