Jedro

Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da iz tožbenega zahtevka ne izhaja znesek, ki naj bi ga bila toženka dolžna plačati tožniku za posamezen vtoževani mesec iz naslova plačila za delo in plačila dnevnic. Čeprav navedena ugotovitev pomeni, da tožba v tem delu ni bila popolna, sodišče prve stopnje ni tožnika s sklepom pozvalo k popravi tožbe na podlagi 108. člena ZPP (ki izrecno zahteva tudi opozorilo stranki, da bo v primeru nepoprave tožbe sodišče to zavrglo). Ker tožba v navedenem delu ni bila popolna, ni bila sposobna za vsebinsko presojo in sodišče prve stopnje njene (ne)sklepčnosti niti ni moglo presojati.

Okoliščine, ki jih je sodišče izpostavilo kot ključne za zaključek o nesklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, tj. da ni jasno, zakaj je tožnik delal v temi, zakaj je skočil s kamiona, s kakšne višine ter ali je toženka (oziroma kako) za to odgovorna, so po presoji pritožbenega sodišča predmet ugotavljanja v nadaljnjem dokaznem postopku, seveda ob upoštevanju tudi trditev in dokaznih predlogov nasprotne stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, "da je toženec dolžan tožniku za vsak mesec v obdobju od aprila 2015 do avgusta 2018 obračunati plačo od opravljenih ur (število ur za vsak mesec je v izreku konkretizirano), obračunati dnevnice za dneve službenega potovanja v tujini po 32 EUR in za dneve službenega potovanja po Sloveniji po 21,39 EUR (število teh dni za vsak mesec je v izreku konkretizirano), odvesti davke in prispevke, ter mu nakazati neto znesek. Upoštevajoč zneske, ki so že nakazani. Tožniku plačati 4.000 EUR." Tožniku je naložilo, da tožencu povrne 1.736,75 EUR stroškov postopka in odločilo, da je tožnik zavezanec za plačilo takse.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z zaključki sodišča o nezadostni trditveni podlagi. V tožbi je navedel, da je na posebnem listu priložil izračun plač s posameznimi postavkami: bruto in neto plača, stroški, število opravljenih ur v tujini in Sloveniji, kolikšno izplačilo je prejel in koliko še zahteva. Tudi glede obeh nesreč pri delu je relativno podrobno opisal, kako je bilo delo organizirano in zakaj je bilo to nevarno. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na predpisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožnik zahteva plačilo za delo preko polnega delovnega časa, plačilo dnevnic in odškodnino za škodo zaradi dveh nesreč pri delu v višini 4.000,00 EUR (za vsako nesrečo 2.000,00 EUR). Sodišče prve stopnje je vse tožbene zahtevke zavrnilo, ker je zaključilo, da kljub opozorilom v okviru materialno procesnega vodstva tožnik ni podal zadostne trditvene podlage (o številu ur dela, ki jih je opravil in za katere ni dobil plačila, število dni, za katere mu pripadajo dnevnice in jih ni dobil plačane, v katere države je vozil na dneve, za katere zahteva plačilo, višina plačila, ki jo zahteva, izostala pa so tudi vsa pravotvorna dejstva glede protipravnega ravnanja toženca pri zatrjevanih nesrečah pri delu). Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pritožba utemeljeno očita, da je prvostopenjska presoja o nesklepčnosti tožbe napačna.

**Plačilo dela in dnevnic**

7. Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, to pa pri denarnem zahtevku pomeni z navedbo določenega zneska denarja (kar velja tudi, če bi šele dokaz z izvedencem ali z listinami dejansko omogočil natančno opredelitev denarnega zneska).1 Določenost tožbenega zahtevka je procesni pogoj popolnosti tožbe; dokler tožbeni zahtevek ni določen, ni mogoče opraviti preizkusa sklepčnosti tožbe (tj. ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka po materialnem pravu).2

8. Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da iz tožbenega zahtevka ne izhaja znesek, ki naj bi ga bila toženka dolžna plačati tožniku za posamezen vtoževani mesec iz naslova plačila za delo in plačila dnevnic. Čeprav navedena ugotovitev pomeni, da tožba v tem delu ni bila popolna, sodišče prve stopnje ni tožnika s sklepom pozvalo k popravi tožbe na podlagi 108. člena ZPP (ki izrecno zahteva tudi opozorilo stranki, da bo v primeru nepoprave tožbe sodišče to zavrglo). Ker tožba v navedenem delu ni bila popolna, ni bila sposobna za vsebinsko presojo in sodišče prve stopnje njene (ne)sklepčnosti niti ni moglo presojati.3 Materialnopravni zaključek o nesklepčnosti je zato napačen. Šele če bo tožnik v ponovljenem sojenju po pozivu sodišča tožbo v navedenem delu ustrezno popravil, bo lahko sodišče prve stopnje v nadaljevanju presojalo njeno sklepčnost. 9. Pri presoji sklepčnosti je treba izhajati iz stališča, da so vsaj splošne dejanske navedbe strank razvidne iz tožbe, sklicevanje tožnika na podatke, ki izhajajo iz priloge tožbe, pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na natančnejše substanciranje teh navedb.4 V dosedanjem postopku se je tožnik skliceval, da je izračun prikrajšanja z vsemi postavkami, na katerih ga temelji, v prilogi (A6). Ob takšnem sklicevanju bi bilo treba v prilogi navedena dejstva oziroma podatke po presoji pritožbenega sodišča vendarle šteti kot del tožbenih trditev in s tem ustrezno trditveno podlago za nadaljnje izvajanje dokaznega postopka (če bi seveda tožnik tožbo poprej ustrezno popravil). Sicer pa se je ugotavljanju, ali je takšno prilogo mogoče šteti za natančnejše substanciranje tožbenih navedb ali pa predstavlja le listinsko dokazilo, mogoče izogniti na način, da vse pravotvorne trditve, npr. tudi te, ki jih v tem sporu navaja v prilogi v okviru prikaza izračuna prikrajšanja, stranka vključi v (popravljeno) tožbo, namesto da jih ločeno prikazuje v prilogi.

**Odškodnina zaradi nesreč pri delu**

10. V zvezi z dogodkom z dne 30. 10. 2017 je tožnik navedel, da je delo potekalo tako, da je v temi zlagal deske na kamionu. Zaradi teme ni videl, da se je ena od desk popeljala. Pri doskoku s kamiona je stopil na to desko ter si zvil gleženj. Delo v temi, ko se sestopa z visokega kamiona in ne more videti, kam doskoči, niti, da se je popeljala deska, je nevarno, zagotavljanje varnosti je odgovornost delodajalca. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno navedbo, da je tožnik navedel dovolj pravotvornih dejstev glede protipravnega ravnanja toženca (datum škodnega dogodka, opis dela, okoliščine opravljanja dela, ki so privedle do nezgode). Ali uveljavlja obstoj objektivne ali krivdne odškodninske odgovornosti, tožnik niti ni bil dolžan izrecno navesti (tretji odstavek 180. člena ZPP), kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Okoliščine, ki jih je izpostavilo kot ključne za zaključek o nesklepčnosti, tj. da ni jasno, zakaj je delal v temi, zakaj je skočil s kamiona, s kakšne višine ter ali je toženka (oziroma kako) za to odgovorna, pa so po presoji pritožbenega sodišča predmet ugotavljanja v nadaljnjem dokaznem postopku, seveda ob upoštevanju tudi trditev in dokaznih predlogov nasprotne stranke.

11. O drugem škodnem dogodku je tožnik navedel, da je na kamionu prevažal bale, ki tehtajo po 58 kg; zložene so po tri v stolpič, ki meri v višino 2,4 m, vsaka bala meri 80 cm. Kamion je bil poln bal. Njegovo delo je bilo, da z rokami jemlje težke bale z višine, pri čemer nima prostora, ker je kamion poln. Po bale mora segati preko drugih bal, ker mora doseči tiste, ki so za razklad. Delo je moral opravljati brez pomagal, brez ustreznega stojišča in preko višine svoje glave. Pri nakladanju mu je ena bala pobegnila in padla na glavo oziroma vrat. Takšno delo ne ustreza varnemu delu in toženka kot delodajalec nosi odgovornost za poškodbo. Tudi v tem primeru pritožba utemeljeno očita, da je tožnik navedel dovolj pravotvornih dejstev glede protipravnega ravnanja toženca (opis dela, okoliščine opravljanja dela, ki so privedle do nezgode). Sodišče prve stopnje je zaključek o nesklepčnosti neutemeljeno oprlo na to, da ni navedel, kdaj je prišlo do dogodka, saj je trdil, da je bilo to konec junija 2018, natančnejša datumska in časovna opredelitev pa je predmet dokaznega postopka. Nesklepčnost je neutemeljeno obrazložilo tudi s tem, da tožnik ni navedel, zakaj je bale dvigal z rokami ali zakaj jih je dvigal preko glave, saj je navedel, da ni imel pomagal, ustreznega stojišča ...

12. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno zmoten zaključek o nesklepčnosti tožbe, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo, vključno z odločitvijo o stroških postopka, razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Glede tožbenega zahtevka za plačilo dela in dnevnic bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da lahko opravi presojo sklepčnosti šele potem, ko bo tožba v tem delu ustrezno popravljena; v primeru sklepčnosti tožbe bo moralo izvesti potrebne dokaze in na njihovi podlagi odločiti o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker zaradi napačnega zaključka o nesklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi nesreč pri delu ni izvedlo dokaznega postopka, mora to storiti v ponovljenem postopku in nato sprejeti odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka.

13. Pritožbeno sodišče ni samo dopolnjevalo postopka, saj namen inštančnega odločanja ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Zaradi zmotne presoje o nesklepčnosti odškodninskega tožbenega zahtevka mora sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju izvesti še celoten dokazen postopek o trditvah strank. Enako velja za tožbeni zahtevek za plačilo dela in dnevnic, seveda če bo tožnik poprej tožbo popravil in bo sodišče presodilo, da je popravljena tožba sklepčna.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Prim. A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list in GV založba, 2006, str. 123. 2 Prim. II Cp 410/2009. 3 Prim. M. Voglar v Vprašanja sklepčnosti v praksi sodišč prve stopnje, Pravosodni bilten, 2/2016, str. 47. 4 Prim. opomba št. 1, str. 132.