Jedro

Ker je bila pritožba vložena po preteku 15 dni od dneva prejema izpodbijanega akta, je upravni organ ravnal pravilno, ko je pravno sredstvo štel za prepozno in ga je zato zavrgel.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ kot prepozno zavrgel pritožbo, ki jo je tožnik dne 10.7.2009 vložil zoper odločbo št. 90312-8/2005 z dne 6.1.2005. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik zoper navedeno odločbo ni vložil pritožbe v zakonitem petnajstdnevnem roku, zato jo je prvostopni organ na podlagi 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) v zvezi z 235. členom ZUP kot prepozno zavrgel. Zoper to odločbo se je tožnik pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo, št. 3532-300/2009-3 z dne 26.1.2010, njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja, da je odločitev prvostopnega organa pravilna. Z odločbo št. 90312-8/2005 z dne 6.1.2005 so se uredile meje med parcelo št. 125/4 ter sosednjimi parcelami 121/2 in 953, izvedla pa se je tudi parcelacija parcele št. 125/4, vse k.o. ... Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna. Rok za pritožbo je zakonski rok in znaša petnajst dni. Ker je tožnik vložil pritožbo po preteku tega roka, je odločitev, da se takšna pritožba zavrže, pravilna. Ker je bila pritožba zavržena kot prepozna, se drugostopni organ v njene vsebinske razloge ni spuščal, tožniku pa je pojasnil, da ima še vedno možnost zahtevati ureditev meje v sodnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da se zoper odločbo št. 90312-8/2005 z dne 6.1.2005 ni pritožil, ker je bil prepričan, da je pravilna in se je zato tudi na ustni obravnavi strinjal s potekom meje. Šele, ko je skušal v letu 2009 pridobiti gradbeno dovoljenje je ugotovil, da so mejniki napačno postavljeni, tožniku pa je zato onemogočeno pridobiti gradbeno dovoljenje. Iz navedenega razloga tožnik predlaga naj sodišče odločbo št. 90312-8/2005 z dne 6.1.2005 izreče za nično, predlaga pa tudi naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zahteva povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Zoper odločbo št. 90312-8/2005 z dne 6.1.2005 je bilo mogoče vložiti pritožbo v roku petnajst dni, kot pravilno izhaja tudi iz pouka o pravnem sredstvu navedenega na odločbi (prvi odstavek 235. člena ZUP). Kot izhaja iz upravnega spisa, je tožnik to odločbo prejel 12.1.2005. Organ prve stopnje mora po prejemu pritožbe preizkusiti ali je pritožba pravočasna (prvi odstavek 240. člena ZUP) in če ugotovi, da je vložena prepozno, jo s sklepom zavrže (drugi odstavek 240. člena ZUP). Ker je dne 10.7.2009 vložena pritožba prepozna, je odločitev upravnih organov, da se takšna pritožba zavrže, pravilna. Glede na to, da je pritožba zavržena kot prepozna, se tudi sodišče v vsebinske razloge, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi in ponavlja v tožbi, ni spuščalo.

Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka v tožbi predlaga tudi, naj sodišče izreče odločbo št. 90312-8/2005 z dne 6.1.2005 za nično. Glede tega sodišče pojasnjuje, da predmet tega upravnega spora ni odločba št. 90312-8/2005 z dne 6.1.2005, ampak sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02113-12/2009-3 z dne 13.11.2009, razen tega pa v nobenem primeru pogoji, na podlagi katerih se izreče odločba oziroma sklep za ničnega, niso podani (279. člen ZUP).

Tožeča je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej vsaka stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.