Jedro

V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.

Izrek

I. Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi.

II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo z dne 5. 3. 2015 je Center za socialno delo Ljubljana- Center odločil, da se obnova postopka dovoli brez izdaje posebnega sklepa o obnovi postopka, da se odločba Centra za socialno delo Ljubljana-Center št. 1231-1231/2011-13/1 z dne 27. 1. 2014 odpravi, da se vlagateljici A.A.- sedaj tožnici, za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 za otroka B.B. določi plačilo za program vrtca v višini 66 % cene programa in da razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, krije občina Ljubljana, odločil, da je odločba izvršljiva z dnem odpreme vlagateljici in da pritožba ne zadrži izvršitve ter odločil še, da v postopku niso nastali stroški postopka.

2. Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila pritožbo, o kateri drugostopenjski upravni organ in sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kljub tožničini urgenci, do dneva vložitve tožbe še ni odločilo.

3. Tožnica je zato na naslovno sodišče vložila tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa. V tožbi navaja, da je pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko izpodbijano odločbo vložila dne 13. 3. 2015 in ker je od vložitve pritožbe poteklo že več kot dva meseca, tožena stranka pa o njeni pritožbi še ni odločila, je drugostopenjski organ pozvala, da takoj odloči o njeni zahtevi. Ker o pritožbi še vedno ni odločeno, vlaga predmetno tožbo in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo Centra za socialno delo z dne 5. 3. 2015 odpravi in zadevo samo reši tako, da odloči, da odločba Centra za socialno delo Ljubljana-Center z dne 27. 1. 2014 ostane v veljavi oziroma izpodbijano odločbo naslovnega organa odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naloži, da v roku 60 dni od vročitve te sodbe odloči o pritožbi tožeče stranke in da ji je tožena stranka tudi dolžna povrniti stroške tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

5. Tožeča stranka v predmetnem upravnem sporu vlaga tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa v zvezi z njeno pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana-Center z dne 5. 3. 2015 zaradi znižanja plačila za program vrtca (obnova postopka). Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po določbi prvega odstavka 38. člena ZUPJS o pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo odloča ministrstvo za socialne zadeve; po določbi tretjega odstavka 38. člena ZUPJS pa v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. 6. Tudi v konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.

7. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče, se je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi in hkrati odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.