Jedro

Prvi odstavek 540. člena OZ darovalcu omogoča preklic darilne pogodbe, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Vsebino pravnega standarda „temeljna moralna načela“ mora določiti tisti, ki normo uporablja in sodišči sta pravilno ugotovili, da sam razpad zakonske skupnosti in razveza ne nasprotujeta temeljnim moralnim načelom. Do hudega prepira med zakoncema je prišlo dve leti po sklenitvi darilne pogodbe in tožnica ni dokazala, da k temu ni prispevala tudi sama oziroma da bi bil za razvezo kriv izključno toženec.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeče stranka (v nadaljevanju tožnica) zahtevala preklic darila in razvezo darilne pogodbe, s katero je toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) 27. 12. 2002 podarila eno polovico parc. št. 333/1 k.o. ..., z vsemi poslopji, ki stojijo na njej. Zavrnilo je tudi zahtevek za vrnitev nepremičnine in izstavitev ustrezne zemljiško knjižne listine na tožničino ime. Poleg tega je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 10 milijonov tolarjev oziroma 41.729,26 euro. Tako je razsodilo zato, ker je ugotovilo, da tožnica ni dokazala tolikšne stopnje toženčeve nehvaležnosti, da bi ustrezala pogoju iz prvega odstavka 540. člena Obligacijskega zakona (OZ).(1)

2. Proti tej sodbi se je pritožila tožnica, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Ko jo je presojalo prvič, je menilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker bi bilo treba sporno razmerje presojati po 84. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)(2) in da tožnica ni dokazala, da bi šlo za darilo, ki bi bilo nesorazmerno njenemu premoženjskemu stanju. Po vložitvi revizije in razveljavitvi te sodbe je sodišče druge stopnje ponovno odločalo, zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo, ker tožnica ni izkazala toženčeve velike nehvaležnosti, niti ni dokazala, da je z razpadom zakonske zveze odpadel nagib – kavza.

3. Proti tej sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila novo revizijo, s katero uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče ugodi reviziji in spremeni izpodbijano sodbo, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvenih kršitev ne navaja niti z opredelitvijo pravne podlage (členov Zakona o pravdnem postopku), niti opisno, razen kolikor očita sodišču druge stopnje, da napačno povzema v zadevi izvedene dokaze in pojasni, da je sin M. M. ml. potrdil tožničino trditev, da so bili v času sklepanja darilne pogodbe odnosi med zakoncema še v redu, pozneje pa so se močno poslabšali in to izključno iz razlogov na strani toženca. Pojasnjuje, da je bil v pravdi ugotovljen nagib, zaradi katerega sta pogodbeni stranki sklenili darilno pogodbo in da je toženec kriv za razpad zakonske zveze, ker si je našel drugo žensko in se k njej preselil ter je zapustil tožnico in otroke. To izhaja tudi iz razveznega spisa Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 4/2005, zato se tožnica ne strinja z razlago Višjega sodišča v Mariboru, da ni nujno, da se je toženec navezal na drugo žensko in zapustil družino zgolj iz razlogov na njegovi strani, saj so razlogi za razhod partnerjev pogosto obojestranski. Tožnica je ves čas zatrjevala toženčevo veliko nehvaležnost in jo je dokazala, kauza pogodbe pa je odpadla z njegovim odhodom.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(3) , ki se uporablja po 130. členu zadnje novele Zakona o pravdnem postopku(4) , je bila revizija vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Naknadno je bila revizija s sodbo sodišča druge stopnje poslana tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po 371. členu ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, pri čemer pazi po uradni dolžnosti samo na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Kot bistveno kršitev ZPP navaja revizija, da je sodišče druge stopnje napačno povzelo v zadevi izvedene dokaze, ker naj bi sin pravdnih strank, M. M. ml. potrdil tožničino trditev, da so bili v času sklepanja darilne pogodbe odnosi med zakoncema še v redu, pozneje pa so se močno poslabšali in to izključno iz razlogov na strani toženca. Slednja trditev ni resnična, ker je priča M. izpovedal, da je bila darilna pogodba sklenjena zato, da je oče plačal manj davka, da so bili odnosi med staršema nekaj mesecev do pol leta po sklenitvi pogodbe še v redu, potem pa sta se začela prepirati in je bilo najhuje v decembru 2004. Tudi v razvezni pravdi (zapisnik v prilogi B1) priča M. ni izpovedal, da bi bili razlogi za prepir izključno na strani toženca, zato je sodišče druge stopnje v 8. točki razlage sodbe pravilno zapisalo, da priče, vključno s sinom pravdnih strank, niso izpovedale o hudih grobostih toženca, njegovem ogrožanju in poniževanju tožnice in podobno; in da je bila v konfliktih aktivna tudi tožnica. Glede na to je treba ugotoviti, da bistvenih kršitev ZPP ni.

8. Tudi materialno pravo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili. V času sklenitve darilne pogodbe med zakoncema je obligacijska razmerja urejal Obligacijski zakonik (OZ)(5), ki v členih 539. - 544. OZ ureja darilno pogodbo.

9. Sodišči prve in druge stopnje, ki sta pregledali notarski zapis z dne 27. 11. 2002, sta ugotovili, da je bila darilna pogodba veljavno sklenjena. Zlasti sodišče prve stopnje je v sodbi razložilo, da verjame tožnici, da je bila zakonska zveza med pogodbenima strankama tedaj še v redu in da je tožencu darovala svojo polovico nepremičnine zaradi opravljanja in vodenja vulkanizerske dejavnosti, ker mu je zaupala in verjela v skupno življenje. Sodišče druge stopnje je zato v 9. točki razlage sodbe pravilno ugotovilo, da je tožnica podarila tožencu svoje premoženje iz „poslovnih razlogov“ - zaradi potreb njegove dejavnosti oziroma davčnega postopka. Pri tem tožnica ni navajala nobenih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na ničnost pogodbe, na katero po 92. členu OZ sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tudi tega, da bi jo toženec prevaral oziroma da bi deloval načrtno, ko jo je prepričal, da mu je podarila nepremičnino, tožnica ni dokazovala in ni dokazala.

10. Kot podlago za tožbeni zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe je tožnica navaja toženčevo hudo nehvaležnost. To ureja OZ v prvem odstavku 540. člena. Darovalcu omogoča preklic darilne pogodbe, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Vsebino pravnega standarda „temeljna moralna načela“ mora določiti tisti, ki normo uporablja in sodišči sta pravilno ugotovili, da sam razpad zakonske skupnosti in razveza ne nasprotujeta temeljnim moralnim načelom. Do hudega prepira med zakoncema je prišlo dve leti po sklenitvi darilne pogodbe in tožnica ni dokazala, da k temu ni prispevala tudi sama oziroma da bi bil za razvezo kriv izključno toženec.

11. Tako se izkaže, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija in ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ker torej revizija ni utemeljena, jo je sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 83/2001-40/2007. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 15/1976-101/2007. Op. št. (3): Uradni list RS, št. 26/1999-73/2000. Op. št. (4): Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (5): Uradni list RS, št. 83/2001-97/2011.