Jedro

Postavljena pravna vprašanja niso pomembna, saj so v teoriji in sodni praksi že izčiščena, odločitev sodišča druge stopnje pa je v skladu s temi stališči.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek. Glede izpostavljenih vprašanj v predlogu za dopustitev revizije je sodišče prve stopnje navedlo, da ni zaslišalo priče J. R., ker njeno zaslišanje, glede na številne zaslišane priče, k dodatni razjasnitvi dejanskega stanja ne bi pripomoglo. Dediči tožeče stranke ob vstopu v pravdo le-to prevzamejo v stanju, v katerem je ta v trenutku vstopa, zato ne pridobijo lastne (nove) pravice predlaganja dokazov, zato je sodišče zavrnilo izvedbo dokaznih predlogov tožeče stranke kot prepozne, in sicer zaslišanje dedičev tožeče stranke kot strank in dokazne predloge iz vloge tožeče stranke z dne 23. 9. 2012. 2. Sodišče druge stopnje je dopolnitvi pritožbe z 28. 2. 2013 in 15. 4. 2013 zavrglo, pritožbo tožeče stranke pa zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da sta dopolnitvi pritožbe prepozni, ker je prekluzivni petnajstdnevni pritožbeni rok že iztekel pred vložitvijo navedenih dopolnitev pritožb, zato ju je zavrglo. Zaslišanje priče J. R. je predlagala tožena stranka, tožeča stranka pa jo je predlagala šele na zadnjem, četrtem naroku, oz. drugem naroku po spremembi tožbe, ne da bi predlog utemeljila s pojasnilom, o katerem pravno pomembnem dejstvu naj bi priča izpovedala. Takšnega prepoznega in nesubstanciranega dokaza pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti. Dokazni predlogi iz vloge tožeče stranke z 4. 11. 2011 so prepozni, saj je tožeča stranka navedbe o slabih odnosih med pravdnima strankama in vlogi oporočnih prič pri sestavi oporoke podala že prej, zato bi v zvezi z ugotavljanjem teh okoliščin lahko že prej ponudila tudi dokaze. Brez podlage so tudi očitki, da je šlo za vlogo, ki je bila odgovor na nepravočasno vlogo tožene stranke, saj je bila toženi stranki vložitev vloge z 18. 6. 2010 vnaprej izrecno dovoljena s strani sodišča na prvem naroku za glavno obravnavo zaradi odgovora na tedaj vloženo prvo vlogo tožeče stranke.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da so postavljena vprašanja pomembna za zagotovitev pravne varnosti potrošnikov in za razvoj prava preko sodne prakse, odločitev sodišča druge stopnje pa odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (predvsem pri prvem in drugem vprašanju), pri drugih vprašanjih pa sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Post avlja naslednja pravna vprašanja: (1) Ali eventualna maksima glede zaslišanja prič velja absolutno tudi v primeru, ko je ena pravdna stranka predlagala določen dokaz in je druga stranka šele kasneje v postopku soglašala oz. zahtevala izvedbo tega dokaza, ki ga je prvotno predlagala nasprotna stranka; Ali je sodišče dolžno izvesti dokaz, glede katerega je predhodno že sprejelo dokazni sklep o njegovi izvedbi; (2) Ali sodišče druge stopnje sme zavreči nova dejstva in nove dokaze v pritožbenem postopku, ki so bili pridobljeni po že poslani pritožbi pravdne stranke; (3) Ali vstop dedičev v pravdo le-tem daje pravico predlaganja novih dokazov. Tožeča stranka meni, da v sodni praksi ni sporno, da izvedbo dokaza, ki ga je predlagala ena stranka, druga stranka ne rabi ponovno predlagati. V konkretni zadevi je sodišče tudi že sprejelo dokazni sklep, da bo sporno oporočno pričo zaslišalo. Tožeča stranka tako ni zahtevala izvedbe novega dokaza, ampak izvedbo že sprejetega dokaza. Sodišče pa tega dokaznega predloga niti ni zavrnilo, pričo je celo dvakrat povabilo na zaslišanje in ker se ni odzvala, je brez obrazložitve opustilo izvedbo tega dokaza. Nadalje navaja, da je sodišče druge stopnje storilo tudi kršitev 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj pritožnik v pritožbi lahko predlaga nove dokaze in navede nova dejstva, tožeča stranka pa je tudi dokazala, da novih dokazov brez svoje krivde ni mogla predložiti že do zakonsko postavljenih rokov. Meni, da je tudi po vloženi pritožbi mogoče navajati nova dejstva in predložiti nove dokaze ob izkazanem pogoju nekrivde. Prav tako meni, da je sodišče druge stopnje storilo tudi kršitev četrtega odstavka 286. člena ZPP, ko je določene dokazne predloge tožeče stranke štelo za prepozne, saj sta tožnika vstopila v pravdo šele po prvem naroku glavne obravnave, zato sta lahko šele tedaj predlagala izvedbo določenih dokazov.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

6. Postavljena pravna vprašanja niso pomembna, saj so v teoriji in sodni praksi že izčiščena, odločitev sodišča druge stopnje pa je v skladu s temi stališči. Tako je v sodni praksi že ustaljeno, izrecno pa izhaja tudi iz četrtega odstavka 287. člena ZPP , da s odnik v nadaljnjem teku pravde ni vezan na svoj prejšnji dokazni sklep. Sklep, s katerim sodišče odloči o dokaznem predlogu stranke, je sklep procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, zato tudi ni ovir, da ga sodišče kasneje ne bi spremenilo oziroma preklicalo. V sodni praksi je prav tako že ustaljeno, da pravdna stranka v primeru, ko druga pravdna stranka predlaga izvedbo določenega dokaza, pa sodišče nato tega dokaza ne izvede, ne more zahtevati, da sodišče ta dokaz izvede, če tudi sama ni pravočasno predlagala izvedbe tega dokaza.

Glede drugega vprašanja prvi odstavek 337. člena ZPP določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tako je res mogoče v pritožbenem postopku navajati nova dejstva in dokaze, ob izkazanem pogoju nekrivde, vendar samo do izteka pritožbenega roka. Glede tretjega vprašanja ne more biti sporno, da u niverzalni pravni nasledniki podedujejo pravdo v tistem stanju, v katerem je le-ta ob smrti pravnega prednika, saj ne pride do spremembe stranke, čeprav vstopijo novi subjekti. Tako dediči nimajo svoje oz. nove pravice predlaganja dokazov, če je prvi narok že bil opravljen, razen ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 286. člena ZPP, pri čemer pa zgolj vstop dedičev v pravdo ne zadošča za ugotovitev, da niso krivi, da niso mogli pravočasno predlagati izvedbe dokazov.

7. Po navedenem je Vrhovno sodišče zaradi neobstoja pogojev iz 367.a člena ZPP predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Tožeča stranka je dne 22. 8. 2013 neposredno na Vrhovno sodišče vložila še vlogo z naslovom „Prošnja za prednostno obravnavo in dopustitev revizije“, v kateri tožeča stranka med drugim tudi obrazlaga, zakaj bi moralo revizijsko sodišče revizijo dopustiti. Revizijsko sodišče navedene vloge vsebinsko ni obravnavalo, saj je bila vložena po poteku roka (prvi odstavek 367. člena ZPP), poleg tega pa je tožeča stranka ni vložila po odvetniku, niti ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP).