Jedro

Kadar upnik v izvršilnem postopku terja izpolnitev obveznosti solidarno od več sodolžnikov, sodišče iz razloga varstva dolžnika ali ekonomičnosti ne more samo omejiti izvršbe na enega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi se v zavrnilnem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi, v zvezi s popravnim sklepom z dne 20.8.2000, naložilo M.Z. mlajšemu, da upniku plača znesek 208.245,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2000 dalje do plačila in za primer neplačila dovolilo proti dolžniku izvršbo z rubežem pokojninskih prejemkov in prenosom pokojnine na upnikov žiro račun. Predlog za izvršbo zoper M.Z. starejšega s prodajo nepremičnin je zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu sklepa o izvršbi se je po odvetniku pritožil upnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu tako spremeni, da dovoli izvršbo tudi zoper prvega dolžnika, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo upnikov predlog zoper prvega dolžnika, sklicujoč se na določilo 3. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnik je zoper prvega dolžnika predlagal nepremičninsko izvršbo s prodajo kmetijskih zemljišč, ki niso veliko vredna. Obrazložitev sodišča, da bo izvršba zoper drugega dolžnika časovno veliko hitrejša kot nepremičninska izvršba zoper prvega dolžnika je brez pravne podlage. Ob upoštevanju dejstva, da drugi dolžnik prejema skupaj z varstvenim dodatkom le približno 40.000,00 SIT mesečno, bo upnik s pokojninskimi prejemki drugega dolžnika poplačan šele v približno šestih letih.

Pritožba je utemeljena.

Določilo o obsegu izvršbe in zavarovanja iz 3. člena ZIZ uveljavlja načelo socialnega varstva in preprečuje morebitne zlorabe, ko bi upnik s kopičenjem izvršilnih sredstev in predmetov skušal škodovati dolžniku. Konkretizacijo omenjenega načela med drugim predstavljajo določila 2. odstavka 34., 84. in 105. člena ZIZ. Če je posamezno izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe nepotreben za poplačilo upnika, mora sodišče na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti omejiti izvršbo samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete (2. odstavek 34. člena ZIZ).

Načela omejitve izvršbe, ki je v funkciji socialnega varstva dolžnika, pa ni mogoče razlagati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru upnik terja izpolnitev obveznosti nerazdelno od obeh dolžnikov. Vsebina solidarnosti je v tem, da vsak dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti (1. odstavek 414. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Bistvo solidarnosti na pasivni strani je v tem, da upnik sam izbere, ali bo svojo terjatev uveljavljal zoper vse sodolžnike po razmerju, ki ga sam določi, ali pa samo zoper nekatere. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog zoper M.Z. starejšega, je samo določilo, kdo je dolžnik solidarne obveznosti. Takšno ravnanje predstavlja nedopustno omejevanje upnikove pravice, da zahteva izpolnitev celotne obveznosti od vsakega dolžnika, dokler le-ta ni popolnoma izpolnjena. Ker je sodišče prve stopnje tako zmotno uporabilo določilo 3. člena ZIZ, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o izvršbi v izpodbijanem (zavrnilnem) delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroškovni izrek temelji na določilu 3. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožbeno sodišče o ugovoru M.Z. mlajšega ni moglo odločati. Ker v spisu ni pooblastila M.Z. starejšega za zastopanje M.Z. mlajšega, bo moralo sodišče prve stopnje pooblaščenca s sklepom pozvati, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev drugega dolžnika za opravljena pravdna dejanja (2. odstavek 98. člena ZPP).