Jedro

Da je mogoče govoriti o tem, da procesni udeleženec stroškov ni povzročil po svoji krivdi, mora biti ugotovljeno, da je storil vse, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zgolj navedba obtoženke in njene zagovornice v pritožbi, da sta z glavne obravnave izostali zaradi bolezni, ne da bi ob tem predložili zdravniška potrdila, ki bi potrjevali tudi njuno nezmožnost, da o tem obvestita sodišče, zato ne dokazuje, da sta storili vse, kar je bilo v njuni moči.

Izrek

Pritožbi obtožene E. V. in njene zagovornice odvetnice V. P. se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe I. odst. 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtoženi E. V. in njeni zagovornici nerazdelno naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka, nastale s preložitvijo glavne obravnave in sicer stroške pristopa sodnega izvedenca v višini 11.000,00 SIT ter povprečnino v višini 100.000,00 SIT.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožili obtoženka in njena zagovornica smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zagovornica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po določbi I. odst. 94. člena ZKP plačajo obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen del povprečnine. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru na podlagi citirane določbe obtoženki in njeni zagovornici utemeljeno naložilo v plačilo zakrivljene stroške preložitve glavne obravnave dne 24.6.2005, saj je pravilno ugotovilo, da sta bili obtoženka in zagovornica o glavni obravnavi obveščeni in nanjo pravilno vabljeni ter da obe procesni udeleženki svojih izostankov nista opravičili. Obe pritožnici v pritožbah navajata kot razlog izostanka iz naroka za glavno obravnavo bolezen, obtoženka pa še navaja, da je svojo odsotnost opravičila po telefonu. Da je mogoče govoriti o tem, da procesni udeleženec stroškov ni povzročil po svoji krivdi, mora biti ugotovljeno, da je procesni udeleženec storil dejansko vse, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zgolj navedbe obeh pritožnic, da sta z glavne obravnave izostali zaradi bolezni, ob tem da obe nista priložili nikakršnih zdravniških opravičil oziroma potrdil o zatrjevanih boleznih niti v pritožbah, ki sta ju vložili tri tedne po preloženi glavni obravnavi, niti kasneje, kažejo na to, da razlogi, ki jih navajata pritožnici, da nista prišli na glavno obravnavo, niso upravičeni. Obtoženka pa v pritožbi tudi neutemeljeno navaja, da je svojo odsotnost z glavne obravnave opravičila po telefonu, saj to ne izhaja iz podatkov v spisu. Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta obe pritožnici s svojim ravnanjem povzročili preložitev glavne obravnave in s tem tudi nastanek stroškov prihoda izvedenca na glavno obravnavo ter povprečnino.

Razlogi, s katerimi pritožnici izpodbijata sklep, niso utemeljeni, prav tako sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitve stvarne ali funkcionalne pristojnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (V. odst. 402. člena ZKP), zato je na podlagi III. odst. 402. člena ZKP obe pritožbi zavrnilo.