Jedro

Drugi odstavek 33. člena Odloka o občinskih cestah je treba razumeti tako, da je za gradnjo in rekonstrukcijo gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Navedenega določila ni mogoče razumeti tako, da je v konkretnem primeru, ker gre za predmete in ne za gradbene objekte, predmete dovoljeno postavljati. V varovalnem pasu je namreč raba prostora omejena in zato ni dovoljeno postavljanje nobenih predmetov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Iz izpodbijane odločbe Medoobčinske inšpekcije in redarstva Občin Bele krajine (v nadaljevanju prvostopenjski organ) izhaja, da mora tožnik v roku 15 dni po prejemu odločbe iz varovalnega pasu lokalne ceste št. 256211, zemljišča parcela št. 1927/2, 173/2, 126 in 125, vse k. o. A., odstraniti postavljene predmete, ki so odloženi neposredno ob pot do 0,90 m od poti, sicer bo odrejena izvršba (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve, iz 3. točke izreka pa izhaja, da mora tožnik o izpolnitvi obveznosti iz izreka te odločbe takoj obvestiti pristojnega inšpektorja. Da posebni stroški do izdaje te odločbe niso zaznamovani izhaja iz 4. točke izreka. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ v predmetni zadevi začel s postopkom po uradni dolžnosti na podlagi 57. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 65/1999, v nadaljevanju Odlok) v zvezi s postavitvijo raznih predmetov ob občinski cesti v naselju A. Ob inšpekcijskem ogledu na kraju samem 26. 4. 2011 je bilo ugotovljeno, da so ob občinski cesti, kategorizirani kot lokalna cesta, na zemljišču parcel št. 1927/2, 173/2, 126 in 125, vse k. o. A., odloženi različni predmeti, v odmiku od cca 0,00 m – 0,90 m od lokalne ceste. Z vpogledom v evidenco zemljiškega katastra je bilo ugotovljeno, da lokalna cesta poteka po zemljišču parcela št. 3261/3 k. o. A., ki je v lasti javno dobro, varovalni pas lokalne ceste pa po zemljišču parcel, ki je v lasti tožnika. Iz drugega odstavka 33. člena Odloka izhaja, da so gradnja ali rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Po petem odstavku 33. člena Odloka se varovalni pas meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran širok – pri lokalni cesti 8 m. Stanje v varovalnem pasu v skladu z določili Odloka je lahko tako doseženo le z odstranitvijo vseh odloženih predmetov, saj so postavljeni v nasprotju s pogoji Odloka.

2. Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnila Občina Metlika kot drugostopenjski organ. Zavrača tožnikove trditve, da ima pravico postaviti predmete na svoji zemlji, saj 33. člen Odloka omejuje uporabo prostora v varovalnem pasu ceste, ne glede na to ali gre za zemljišča v zasebni ali javni lasti.

3. Tožnik v tožbi navedeno odločitev izpodbija iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Metlika (Uradni list RS št. 55/2010) določa, da je odsek ceste 256211 po ... ulici v naselju Metlika, ne pa v vasi A., kot zmotno izhaja iz izpodbijane odločbe. Navedena cesta tako sploh ne meji na nobeno izmed tožnikovih parcel, temveč očitno poteka v povsem drugem kraju. Meni, da je bilo v zadevi kršeno tudi materialno pravo, saj drugi odstavek 33. člena Odloka določa, da so gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem občinskega upravnega organa za ceste. Vendar tožnik v varovalnem pasu ni gradil ali rekonstruiral objektov ter ni postavljal nobenih „objektov in naprav“. Dejstvo, da ima ob lokalni cesti parkirana svoja vozila in stroje, ni mogoče subsumirati pod kršitev prepovedi postavljanja „objektov in naprav“ v varovalnem pasu ceste. Tožena stranka pa ni preverjala ali navedena vozila in stroji motijo ali ogrožajo promet, s čemer je nepopolno ugotovila dejansko stanje, kot tudi bistveno kršila pravila postopka. Zemljišče, parc. št. 3261/3 k. o. A., meri v širino 2,6 m, po navedeni parceli pa poteka pot in ne cesta. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo glede tožnikove navedbe, da naj bi bila odločba nezakonita iz razloga, ker je v izpodbijani odločbi navedena napačna številka kategorizacije javne ceste, odgovarja, da je bila navedena napaka popravljena s sklepom o popravi pomote. Tožnik je na svoji nepremičnini, vendar v varovalnem pasu kategorizirane občinske ceste, postavil različne predmete, kot so avtomobilski deli karoserij, veje, mešalec za beton, viličar, kmetijske obdelovalne priključke, razne table, glede katerih je bilo v okviru opravljenih inšpekcijskih nadzorov ugotovljeno, da predstavljajo nevarnost pri odvijanju prometa. Sklicuje se na 33. člen Odloka, ki nikjer ne določa, da bi moral upravni organ ugotavljati ali postavljene stvari motijo ali ogrožajo promet. To ugotavlja pristojni občinski organ za ceste v primeru, če stranka poda vlogo za izdajo soglasja, slednja pa v predmetni zadevi ni bila podana. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožnik v številnih vlogah sodišču pojasnjuje, da mora odstraniti predmete iz svojega dvorišča ter se sklicuje na „nasilje“, ki se izvaja nad njim ter prosi za nujno rešitev zadeve. Sklicuje se tudi na svoje zdravstveno stanje (mnenje psihiatrične ambulante), katerega vzrok naj bi bila tudi predmetna zadeva. Poudarja, da je imel stvari na zemljišču, ki je v zasebni lasti in da navedeni predmeti (stroji in priključki) ne predstavljajo nikakršne ograje.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V predmetni zadevi gre za ukrep občinskega inšpektorja, s katerim je bilo tožniku naloženo, da mora odstraniti predmete z varovalnega pasu lokalne ceste. Pravna podlaga za izrek navedenega inšpekcijskega ukrepa so določbe Odloka, katerega je Občinski svet Občine Metlika sprejel na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena (prvi odstavek 33. člena Odloka). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste, pri lokalni cesti širok 8 m (peti odstavek 33. člena Odloka). Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (drugi odstavek 33. člena Odloka). Glede na to, da je tožnik postavil predmete varovalnem pasu lokalne ceste, čemur tožnik niti ne oporeka, so bile navedene določbe Odloka tudi po presoji sodišča v inšpekcijskem postopku pravilno uporabljene.

8. Neutemeljen je tožnikov ugovor, da je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga, ker je navedena napačna številka kategorizacije javne ceste. Navedena napaka je bila popravljena s sklepom istega organa št. 066-30/2011-18 z dne 19. 7. 2011. Iz slednjega izhaja, da se v izreku in drugem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe napačno navedena številka ceste popravi tako, da se pravilna označba – številka ceste glasi 755091. Da tudi navedena kategorizacija ceste ne bi bila pravilna, pa tožnik ne zatrjuje.

9. Sodišče zavrača tudi tožnikove ugovore, da v konkretnem primeru ni mogoča uporaba drugega odstavka 33. člena Odloka. Po presoji sodišča je drugi odstavek 33. člena Odloka treba razumeti tako, da je za gradnjo in rekonstrukcijo gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, in tega določila ni mogoče razumeti tako, da v konkretnem primeru, ker gre za predmete in ne za gradbene objekte, predmete dovoljeno postavljati. V varovalnem pasu je namreč raba prostora omejena in zato ni dovoljeno postavljanje nobenih predmetov. Zato je prav tako neutemeljeno sklicevanje tožnika, da tožena stranka ni preverjala ali navedeni predmeti (vozila in stroji) motijo ali ogrožajo promet. Ne glede na to pa iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru z dne 11. 5. 2011 izhaja ugotovitev inšpektorja, da odložene stvari predstavljajo nevarnost pri odvijanju prometa.

10. Zaradi pojasnjenega, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje, da gre za zemljišče v njegovi lasti. V zadevi je odločujoče, da gre za varovalni pas kategorizirane občinske ceste, v katerem je raba prostora omejena (ne glede na to kdo je lastnik). Zato tudi tožnikovo zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje, ne more biti razlog za drugačno odločitev.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.