Jedro

Minimalna plača se je s 1. 1. 2018 zvišala na 842,79 EUR bruto oziroma 619,60 EUR neto. Premoženjski cenzus za dodelitev BPP pa ni vezan na minimalno plačo, ampak na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre in je v obdobju od 1. 8. 2017 do 31. 5. 2018 znašal 297,53 EUR, od 1. 6. 2018 dalje pa znaša 385,05 EUR.4 Posledično se je s 1. 6. 2018 zvišal tudi cenzus za dodelitev BPP. V konkretnem primeru je torej zaradi neusklajenega dviga minimalne plače in osnovnega zneska minimalnega dohodka prišlo do situacije, ko je tožeča stranka kot prejemnica minimalne plače ob vložitvi prošnje izpolnjevala finančni pogoj za dodelitev BPP, zaradi zvišanja minimalne plače je v vmesenem obdobju presegla cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, od junija 2018 dalje pa so njeni dohodki ob nespremenjeni višini ponovno nižji od zakonsko predpisanega zneska in je torej upravičena do BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 32/2018 z dne 2. 7. 2018 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,59 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, I. da je bila tožeči stranki z odločbo št. Bpp 32/2018 z dne 29. 1. 2018 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), II. da se dolžnosti izvajanja BPP razreši odvetniško družbo A. d.o.o. in III. da je tožeča stranka dolžna vrniti neupravičeno prejeto BPP v znesku, ki bo izplačan izvajalcu na podlagi pravnomočnega sklepa o odmeri stroškov.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožeči stranki dodeljena redna BPP, ki je obsegala pravno svetovanje in zastopanje v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje v zadevi P 161/2013, ki jo vodi Okrožno sodišče v Novem mestu. Za izvajanje BPP je bila določena odvetniška družba A. d.o.o. V maju 2018 je organ po uradni dolžnosti opravil poizvedbe o obdavčljivih dohodkih tožeče stranke in pri tem ugotovil, da je v mesecu marcu 2018 prejela neto dohodek v višini 619,60 EUR. Navedeni znesek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v obdobju od 1. 8. 2017 do 31. 5. 2018 znašal 595,06 EUR. Zato je organ pozval tožečo stranko, da se opredeli do navedene ugotovitve. Slednja je pojasnila, da se je zakonsko določena minimalna plača po 1. 3. 2018 dvignila na 878,55 EUR, s tem pa se je povečal tudi neto dohodek, in sicer s 595,06 EUR na 619,60 EUR.

3. Organ ugotavlja, da ga tožeča stranka ni obvestila o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP (drugi odstavek 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Tožeča stranka je bila v odločbi o dodelitvi BPP izrecno opozorjena na obveznost javljanja vsake spremembe, kot tudi na obveznost vrnitve neupravičeno prejete BPP, če tega ne bo storila. Bila je torej vnaprej seznanjena s svojimi obveznostmi ter možnimi posledicami v primeru opustitve dolžnega ravnanja. Ker strokovne službe ni obvestila o zvišanju dohodkov, se plačana BPP šteje za neupravičeno prejeto, posledično pa jo je stranka dolžna vrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.

4. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povračilo stroškov postopka. V tožbi zatrjuje, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj od 1. 6. 2018 dalje osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 385,05 EUR, torej je nekdo upravičen do BPP, če je njegov dohodek nižji od 770,10 EUR. Izpodbijana odločba (pravilno sklep) je bila izdana 2. 7. 2018, torej več kot mesec dni po uveljavitvi višjega zneska minimalnega dohodka, zato je pravno popolnoma napačna. Ravnanje organa kaže na zlorabo pooblastil oziroma vsaj na kršitev pravice tožeče stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tožeča stranka je namreč drugače obravnavana kot ostali prosilci, za kar ni nobene pravne osnove. Poleg tega so bile vse storitve po odločbi o dodelitvi BPP opravljene šele v juniju 2018, ko je že veljal višji cenzus. Upravni organ se tudi ni opredelil do slabega zdravstvenega stanja tožeče stranke, ki kaže na njeno pravico do izjemne BPP. V tem delu se sklepa ne da izpodbijati, saj ni ustrezno obrazložen.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Tožeči stranki je bila z odločbo št. Bpp 32/2018 z dne 29. 1. 2018 dodeljena redna BPP, ki obsega pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu v zadevi P 161/2013. V zvezi z uporabo pravno pomembnih zakonskih določb (41., 42. in 43. člena ZBPP) v dejanskem pogledu ni sporno, da je tožeča stranka ob dodelitvi BPP izpolnjevala predpisane pogoje iz ZBPP, tudi tiste, ki se nanašajo na njene dohodke oziroma prejemke. Spora tudi ni o tem, da so se njeni dohodki (plača) kasneje, tj. v času, ko ji je bila BPP odobrena, zvišali in da je s tem nastopila sprememba, ki (lahko) vpliva na odobreno pravico do BPP. Tožeča stranka namreč za svoje delo prejema minimalno plačo, katere višina je določena v zakonu1, in od 1. 1. 2018 dalje znaša 842,79 EUR bruto oziroma 619,60 EUR neto.

8. V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas postopka, za katerega mu je ta dodeljena. Premoženjsko stanje upravičenca je torej po zakonu ena od ključnih naveznih okoliščin, od katerega sta odvisna tako dodelitev kot tudi vračilo neupravičeno prejete BPP. V drugem odstavku 41. člena ZBPP je določena dolžnost upravičenca, da pristojno službo za BPP obvešča o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Spremembe mora sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ki je zanje izvedel. 9. Očitek, da tožeča stranka o zvišanju plače ni obvestila organa za BPP, po mnenju sodišča ni utemeljen. Tožeča stranka je namreč maja 2018 pri istem organu vložila novo prošnjo za dodelitev BPP (zadeva št. Bpp 220/20182), v kateri je navedla ažurne in pravilne podatke o svojih dohodkih in njihovi višini. Ne glede na to, da je prekoračila osemdnevni rok, v katerem bi morala javiti spremembe3, pa sodišče meni, da je tožeča stranka s tem, ko je v novi prošnji pravilno navedla svoje dohodke, izpolnila svojo obveznost obveščanja iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Poleg tega je bil višji znesek minimalne plače v skladu s 6. členom ZMinP objavljen v Uradnem listu RS, št. 5/2018 z dne 26. 1. 2018, torej je bil organu za BPP znan že pred izdajo ugodilne odločbe. To pomeni, da tožeči stranki ni mogoče očitati, da je zamolčala ali lažno prikazovala svoje finančno stanje, posledično pa ne gre za neupravičeno prejeto BPP v smislu prvega odstavka 43. člena ZBPP.

10. Glede obveznosti vračila BPP za storitve, ki jih je odvetniška družba že opravila, je po mnenju sodišča bistvena ugotovitev, da je tožeča stranka ob izdaji izpodbijanega sklepa izpolnjevala pogoje za dodelitev BPP. Kot že pojasnjeno, se je minimalna plača s 1. 1. 2018 zvišala na 842,79 EUR bruto oziroma 619,60 EUR neto. Premoženjski cenzus za dodelitev BPP pa ni vezan na minimalno plačo, ampak na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in je v obdobju od 1. 8. 2017 do 31. 5. 2018 znašal 297,53 EUR, od 1. 6. 2018 dalje pa znaša 385,05 EUR.4 Posledično se je s 1. 6. 2018 zvišal tudi cenzus za dodelitev BPP. V konkretnem primeru je torej zaradi neusklajenega dviga minimalne plače in osnovnega zneska minimalnega dohodka prišlo do situacije, ko je tožeča stranka kot prejemnica minimalne plače ob vložitvi prošnje izpolnjevala finančni pogoj za dodelitev BPP, zaradi zvišanja minimalne plače je v vmesenem obdobju presegla cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, od junija 2018 dalje pa so njeni dohodki ob nespremenjeni višini ponovno nižji od zakonsko predpisanega zneska in je torej upravičena do BPP. Glede na takšno situacijo po mnenju sodišča v ZBPP ni podlage, da bi se od tožeče stranke terjalo vračilo zneska, izplačanega izvajalcu storitev BPP. To še toliko bolj velja za obravnavani primer, ko so bile vse odvetniške storitve po tožničinih navedbah, ki jih tožena stranka ne prereka, opravljene v obdobju po 1. juniju 2018, ko je tožeča stranka izpolnjevala vse zakonske pogoje za dodelitev BPP.

11. Tožena stranka je glede na zgoraj zavzeto stališče napačno uporabila materialno pravo, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. Glede na naravo stvari in ker podatki postopka dajejo zanesljivo podlago za takšno odločitev, zadeve ni vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, ampak je samo odločilo v zadevi.

12. Odločitev o stroških tega upravnega spora temelji na prvem odstavku 25. člena ZUS-1, ki sodišče pri odmeri stroškov postopka napotuje na Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, ji je sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ter 155. člena ZPP odmerilo nagrado za tožbo v višini 500 točk (druga alineja 1. točke tar. št. 30 Odvetniške tarife) ter pavšalne stroške v višini 2%, to je 10 točk. Ostalih priglašenih stroškov sodišče ni priznalo, ker ne gre za samostojne storitve, ki ne bi bile zajete že v nagradi za sestavo tožbe. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR je tako sodišče tožeči stranki priznalo stroške v višini 234,09 EUR, povečani za 22 % DDV (pooblaščenec tožeče stranke je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 285,59 EUR. Navedeni znesek mora tožena stranka povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo.

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 1 Po Zakonu o minimalni plači (v nadaljevanju ZMinP) višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Njena višina je ob vsakokratni spremembi objavljena v Uradnem listu (6. člen ZMinP) 2 Organ je njeno prošnjo zavrnil zaradi preseganja finančnega cenzusa, njegovo odločitev pa je potrdilo to sodišče s sodbo I U 1401/2018-7 z dne 7. avgusta 2018 3 Višje izplačilo plače je tožeča stranka prvič prejela 28. 3. 2018, novo prošnjo pa je vložila 14. 5. 2018 4 Dvakratnik navedenega zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP torej znaša 770,10 EUR in je nižji od neto zneska minimalne plače