Jedro

Pooblastilo, ki je bilo predloženo (le) v fotokopiji, ni nepopolno.

Datum ni pogoj za veljavnost pooblastila. Njegova odsotnost je lahko zgolj okoliščina, zaradi katerih bi sodišče lahko posumilo o pristnosti pooblastila.

Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katerim se začne postopek in ne šele s sestavo te vloge.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, tako da se znesek pravdnih stroškov: „1.192,55 EUR“ pravilno glasi: „1.183,75 EUR“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 158687/2012 z dne 23. 10. 2012 tudi v prvem odstavku izreka in postopek ustavilo (prvi odstavek izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške v znesku 1.192,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (drugi odstavek izreka).

2. Zoper sklep o stroških vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa in povrnitev svojih pritožbenih stroškov. Plačilu odmerjenih stroškov ugovarja po temelju in višini. Navaja, da pooblaščenec tožene stranke do povračila odvetniških stroškov ni upravičen, ker v času opravljenih dejanj ni imel veljavnega pooblastila niti ga ni pravočasno predložil. Verodostojnost predloženega pooblastila je vprašljiva. Tožena stranka je bila pravilno vabljena na narok. Ni se opravičila. Pooblaščenec ni imel pravilnega pooblastila. Tožena stranka mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja. Edini strošek je bil pristop odvetnika na poravnalni narok. Podrejeno ugovarja višini priznanih stroškov, ker niso v skladu z Odvetniško tarifo. Za narok, ki se je končal z umikom tožbe, se obračuna nagrada po tar. št. 3103 in ne po tar. št. 3102, kot je storilo sodišče. Nagrada za postopek po tar. št. 3100 odvetniku ne pripada, ker za stranko ni vložil nobene vloge z veljavnim pooblastilom.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni podala odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Obstoj veljavnega pooblastila je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila in ji hkrati naloži, da v določenem času predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek 98. člena ZPP(1)).

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka vložila pooblastilo za zastopanje v fotokopiji s prošnjo pooblaščenca za preložitev naroka, kar je bilo oddano priporočeno na pošti dne 5. 5. 2015 (podatki spisa na red. št. 21). V vlogi je bilo pojasnjeno, da je bilo pooblastilo sprejeto šele 5. 5. 2015. Na naroku 7. 5. 2015 je bil pooblaščenec opozorjen na nepopolnost pooblastila (predloženo le v fotokopiji oziroma poslano po faxu). Dodeljen mu je bil 15-dnevni rok za predložitev pooblastila. Hkrati mu je bil vročen umik tožbe, ki ga je sodišče prejelo po faxu na dan glavne obravnave 7. 5. 2015 (podatki spisa na red. št. 23). Odobren mu je bil 3-dnevni rok za seznanitev stranke z umikom tožbe in za izjavo o privolitvi. Narok je bil preložen na nedoločen čas (podatki spisa na red. št. 24). Soglasje k umiku tožbe je tožena stranka podala pisno z vlogo na red. št. 25 spisa (poslano priporočeno po pošti 11. 5. 2015 – v okviru dodeljenega 3-dnevnega roka). Originalno pooblastilo je bilo predloženo z vlogo, oddano priporočeno na pošti 22. 5. 2015 (podatki na red. št. 28 spisa), prav tako v okviru postavljenega roka. Pritožbene navedbe o prepozni vložitvi pooblastila so torej neutemeljene.

7. Če pooblaščenec v roku predloži pooblastilo oziroma je izkazana odobritev stranke, ostanejo opravljena procesna dejanja v veljavi. Pritožbeno naziranje o opravljanju pravdnih dejanj brez veljavnega pooblastila, je torej zmotno.

8. Tudi očitki v smeri preuranjene izdaje izpodbijanega sklepa so neutemeljeni. Pooblastilo, ki je bilo predloženo (le) v fotokopiji, ni bilo nepopolno. Takšno stališče je že zavzelo Ustavno sodišče Republike Slovenije(2) in je nasprotno stališče sodne prakse preseženo. ZPP namreč dopušča pošiljanje prilog v fotokopiji. Pooblastilo je priloga k strankini vlogi. Glede na različne dejanske okoliščine, ki lahko vzbudijo dvom o resničnem obstoju pooblastilnega razmerja če je predložena fotokopija pooblastila, je sodnikovi presoji prepuščeno, ali bo upošteval pooblastilo v fotokopiji (oziroma predloženo po faxu) ali bo zahteval predložitev originalnega in morda tudi overjenega pooblastila.(3) V obravnavanem primeru je bilo v spisu pravilno in popolno izpolnjeno pooblastilo, poslano po faxu. Drugih dvomov o pravilnosti podelitve pooblastila ni vzbujalo. Pri odločanju o stroških zastopanja je bilo pravilno upoštevano kot veljavno in popolno pooblastilo.

9. Tudi pritožbeni dvomi o verodostojnosti vloženega originalnega pooblastila so neutemeljeni. Pooblastilo, ki ga daje pravna oseba kot pravdna stranka, je veljavno in popolno, če je podpisano in če iz njega izhaja, da ga daje pravna oseba, ki je stranka v postopku. Predloženo pooblastilo v prilogi B3 vsebuje potrebne elemente. Datum ni pogoj za veljavnost pooblastila. Njegova odsotnost je lahko zgolj okoliščina, zaradi katerih bi sodišče lahko posumilo o pristnosti pooblastila. Glede na podatke v spisu, ko je bilo pojasnjeno, kdaj je bilo podeljeno (vloga na red. št. 21) in zakaj ga že ob prvem pravdnem dejanju ni bilo mogoče predložiti v originalu (zaradi bivanja stranke v drugi državi – navedbe tožene stranke na naroku – red. št. 24), ni razlogov za dvom o časovni komponenti podelitve pooblastila in o pravilnosti opravljenih procesnih dejanj. Pooblastilo je podpisano. Navedeno je, da ga podpisuje Z. M. kot zakoniti zastopnik tožene stranke. Da je bil slednji kot zakoniti zastopnik in direktor tožene stranke vpisan tudi v sodnem registru, pa se je sodišče prepričalo z vpogledom v sodni register in v spis vložilo redni izpis iz sodnega registra v prilogi C3. 10. Glede na podani umik tožbe in pravilno ugotovljeno pravno zastopanje tožene stranke v postopku je o pravdnih stroških odločeno ob pravilni uporabi 158. člena ZPP.

11. Tudi o višini pravdnih stroškov je v pretežni meri pravilno odločeno.

12. Nagrada za postopek je odmerjena skladno z ZOdvT.(4) Po opombi št. 3 tretjega dela tarife nagrada za postopek nastane že za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katerim se začne postopek in ne šele s sestavo te vloge. Drugačno pritožbeno naziranje je zmotno. Nagrada za postopek je pravilno odmerjena po tar. št. 3100. 13. Tudi nagrada za narok je odmerjena upoštevaje pravilno tar. št. (3102). Narok se namreč ni končal z umikom tožbe, kot protispisno trdi pritožba, pač pa je bil preložen zaradi izjasnitve tožene stranke o podanem umiku tožbe (primerjaj zapisnik na red. št. 24). Pogojev za znižanje nagrade po tar. št. 31003 zato ni.

14. Po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče poseglo v odmero stroškov le zaradi nepravilne odmere DDV. Po tar. št. 6007 ZOdvT so osnova za izračun DDV odvetniška nagrada in odvetnikovi izdatki (primerjaj šesti del tarife – izdatki). Sodne takse ne sodijo mednje. Zavezanci za plačilo sodnih taks so stranke in ne njihovi pooblaščenci (prvi odstavek 3. člena ZST-1(5)). Ker sodišče ni upoštevalo navedenih zakonskih podlag in je DDV obračunalo tudi od 40,00 EUR, plačanih za sodno takso, je sprejeta odločitev zmotna.

15. Pritožbeno sodišče jo je po uradni dolžnosti spremenilo. DDV je priznalo le na odvetniško nagrado (na skupni znesek 937,50 EUR za zastopanje v postopku, za narok in materialne stroške). 22 % DDV od navedenega zneska znaša 206,25 EUR. Odvetniški stroški skupaj znašajo 1.143,75 EUR. K temu je treba prišteti še 40,00 EUR sodne takse. Skupni stroški, ki jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki znašajo 1.183,75 EUR.

16. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in dosojene pravdne stroške znižalo na 1.183,75 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem je sklep pravilen. Zato ga je bilo treba potrditi, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrniti (2. točka 365. člena ZPP).

17. O pritožbenih stroških je odločeno po prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnica je uspela le z znatnim delom zahtevka, sicer pa je s pritožbo propadla. Zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami).

Op. št. (2): Primerjaj odločba UP-858/09 z dne 14. 6. 2012. Op. št. (3): Primerjaj točka 9 zgornje odločbe Ustavnega sodišča. Op. št. (4): Zakon o odvetniški tarifi, Ur. list RS, št. 67/2008 in 35/2009. Op. št. (5): Zakon o sodnih taksah, Ur. list RS, št. 37/2008 s spremembami.