Jedro

Sodišče lahko utemeljeno zavrne izvedbo predlaganega dokaza le takrat, kadar obstajajo za to opravičeni razlogi. Ti so podani v naslednjih primerih: kadar se predlaga izvedba dokazov za ugotovitev pravno nerelevantnega dejstva, za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ko se predlaga izvedba neprimernih dokazov, ko so dokazi podani z namenom zavlačevanja, ali če so prepozni.

Dokazna predloga za zaslišanje Č. in S., s katerim je tožena stranka dokazovala svoje trditve o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja, je tožena stranka podala pravočasno. Navajala in dokazovala je, da je S. zanjo vodil dogovore s tožečo stranko, da je torej nastopal kot njen pooblaščenec, česar tožeča stranka ni prerekala. Tožeča stranka je namreč navajala le, da zatrjevani dogovor s toženo stranko ni bil sklenjen, na navedbe, da sta se o tem dogovorila Č. in S. kot pooblaščenec tožene stranke, pa ni odgovorila. Prav tako ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi dokazovala svoje navedbe, da na sporazumno prenehanje ni pristala. Sodišče prve stopnje, ki je dokazni predlog po zaslišanju zavrnilo, hkrati pa toženi stranki očitalo nedokazanost njenih trditev, je torej ravnalo napačno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani IV. in V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I. - III.) sklepe o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79271/2012 z dne 4. 6. 2012, VL 142347/2012 z dne 27. 9. 2012 ter VL 195860/2013 z dne 9. 12. 2013 razveljavilo v celotni 1. in 3. točki izreka, (IV.) toženi stranki naložilo plačilo zneskov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot to izhaja iz IV. točke izreka izpodbijane sodbe ter (V.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo, pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbenem zahtevku na plačilo najemnin ter obratovalnih stroškov od vključno februarja 2012 do vključno oktobra 2013, ki se nanašajo na poslovni prostor, dan v najem toženi stranki z najemno pogodbo za nedoločen čas, ugodilo z nosilnimi razlogi, da tožena stranka ni dokazala sporazumnega prenehanja najemnega razmerja. O prenehanju naj bi se brez prisotnosti tožene stranke (oziroma njene zakonite zastopnice) neposredno dogovorila lastnik prostorov Č. in pod-pod najemnik S., ki pa ni bil v pogodbenem razmerju z najemodajalcem (lastnikom). Ker sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni ugotovilo niti konkludentnih ravnanj tožeče stranke, ki bi omogočala sklepanje, da se je tožeča stranka strinjala s sporazumnim prenehanjem najemnega razmerja, je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

6. Višje sodišče uvodoma pritrjuje jasni in pregledni obrazložitvi sodišča prve stopnje, kot pravilno pa potrjuje tudi materialno pravno izhodišče. Kljub navedenemu pa izpodbijane sodbe ni mogoče potrdili iz razlogov, razvidnih iz nadaljevanja obrazložitve.

7. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Dokazna ocena sodišča prve stopnje, na podlagi katere je zaključilo, da tožena stranka sporazumnega prenehanja najemnega razmerja ni dokazala, pa je zgrajena na nepravilno izvedenem dokaznem postopku. Tožena stranka je v tem postopku zatrjevala in dokazovala, da je bilo najemno razmerje med strankama sporazumno odpovedano oziroma da je že ob koncu januarja 2012 izpraznila poslovne prostore in tožeči stranki omogočila njihovo posest. Navedla je, da sta se o prenehanju dogovorila lastnik prostorov Č. (zakoniti zastopnik tožeče stranke) in S., ki je za dolžnika vodil dogovore s Č.. Oba je tudi predlagala za zaslišanje, vendar sodišče prve stopnje temu dokaznemu predlogu ni ugodilo. V 16. točki obrazložitve je pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje S., ne pa tudi, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje Č..

8. Sodišče lahko utemeljeno zavrne izvedbo predlaganega dokaza le takrat, kadar obstajajo za to opravičeni razlogi. Ti so podani v naslednjih primerih: kadar se predlaga izvedba dokazov za ugotovitev pravno nerelevantnega dejstva, za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ko se predlaga izvedba neprimernih dokazov, ko so dokazi podani z namenom zavlačevanja ali če so prepozni. Dokazna predloga za zaslišanje Č. in S., s katerim je tožena stranka dokazovala svoje trditve o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja, je tožena stranka podala pravočasno (že v ugovoru zoper sklep o izvršbi). Navajala in dokazovala je, da je S. zanjo vodil dogovore s tožečo stranko, da je torej nastopal kot njen pooblaščenec (prim. 74. člen OZ), česar tožeča stranka ni prerekala (prim. 214. člen ZPP). Tožeča stranka je namreč navajala le, da zatrjevani dogovor s toženo stranko ni bil sklenjen, na navedbe, da sta se o tem dogovorila Č. in S. kot pooblaščenec tožene stranke, pa ni odgovorila. Prav tako ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi dokazovala svoje navedbe, da na sporazumno prenehanje ni pristala. Drži sicer ugotovitev izpodbijane sodbe, da S. ni bil v pogodbenem razmerju z lastnikom najemnega prostora, kar pa ne pomeni, da se z njim v imenu in za račun tožene stranke ni mogel veljavno dogovarjati. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji pravočasno navedla vsebino njunega dogovora, zaradi česar je sodišče prve stopnje, ki je ta dokazni predlog zavrnilo, hkrati pa toženi stranki očitalo nedokazanost njenih trditev, ravnalo napačno. Pravilno je stališče, da je dokazno breme glede sporazumnega prenehanja najemnega razmerja na strani tožene stranke, vendar pa je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje toženi stranki nepravilno odreklo pravico do izvedbe tistih dokazov, s katerimi bi lahko svoje navedbe dokazala.

9. Ker je torej tožena stranka izvedbo dokazov z zaslišanjem priče in zakonitega zastopnika tožeče stranke predlagala pravočasno, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje svojo trditev, da je najemno razmerje sporazumno prenehalo, je bil njen dokazni predlog substanciran, zaradi česar bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi ali pa zavrnitev ustrezno obrazložiti oziroma pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (oziroma očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. V primeru dokaznega predloga za zaslišanje Č. sodišče prve stopnje tako ni ravnalo.

10. Upoštevajoč zgoraj navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da najemno razmerje ni sporazumno prenehalo. Drži sicer ugotovitev izpodbijane sodbe, da ni prerekana okoliščina, da je tožeča stranka od januarja 2012 dalje mesečno izstavljala račune, kar pa še ne pomeni, da so bili izstavljeni utemeljeno. Tudi če tožena stranka računov ni zavrnila in so zato dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku, pa to ne pomeni, da obstoja dejstev, dokazovanih z računi, ni mogoče zanikati. Zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev je v takem primeru na dolžnikovi strani, torej na strani tožene stranke, ki je v zvezi s tem podala ustrezne navedbe ter predlagala dokaze.

11. Odločitev o tem, da sodišče ne izvede predlaganih dokazov, ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka; zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo pa je imela v konkretnem primeru za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ker je višje sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti navedene pomanjkljivosti, je izpodbijano sodbo v obsegu, kot izhaja iz izreka te sodne odločbe razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), v katerem bo sodišče moralo bodisi izvesti dokaz z zaslišanjem predlagane priče in stranke ali pa zavrnitev tega dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).