Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da je v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov, tako prošnjo pristojni organ zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku. Prosilec mora ves čas postopka z organom sodelovati, že v prošnji podati opis za odločanje o azilu pomembnih okoliščin ter o tem predložiti razpoložljive dokaze; pred organom mora govoriti in v vlogah navajati resnico ter pošteno uporabljati pravice, ki mu jih dajeta ZUP in ZAzil.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.12.2004; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je prvostopno sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot očitno neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji ter odločila, da mora zapustiti Slovenijo v roku treh dni po pravnomočno končanem azilnem postopku. Svojo odločbo je oprla na 2. alineo 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 134/03 - UPB1), ker je bilo iz tožnikove prošnje za azil očitno, da je v Republiko Slovenijo prišel samo iz ekonomskih razlogov.
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi. Pritrdilo je stališču tožene stranke, da je iz tožnikove prošnje za azil očitno, da je v Republiko Slovenijo prišel samo zaradi ekonomskih razlogov, kar je razlog za odločanje o njegovi prošnji v tako imenovanem pospešenem postopku na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil. Zavrnila je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka odločati v tako imenovanem rednem postopku in ugotoviti razloge, zaradi katerih je tožnik resnično prišel v Slovenijo. Zavrnila je tudi tožbene ugovore, da je takšno odločanje tožene stranke v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, katere je sklenila oziroma k njim pristopila Republika Slovenija.
Tožnik vlaga zoper prvostopno sodbo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne toženi stranki v nov postopek. Navaja, da je izpodbijana sodba preuranjena, saj je tožena stranka odločala v pospešenem, namesto v rednem azilnem postopku. Tako ni imel možnosti, da bi natančno razložil razloge, zaradi katerih je resnično prišel v Slovenijo, saj ekonomski razlogi niso bili edini in ne odločilni za zapustitev njegove izvorne države.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Po 1. odstavku 24. člena ZAzil se azilni postopek začne z vložitvijo prošnje za azil. V 2. odstavku tega člena je določeno, da mora pristojni organ prosilcu omogočiti, da izčrpno predstavi, pojasni ter dokaže vse okoliščine in dejstva, ki utegnejo biti pomembna za pridobitev azila. V 3. odstavku je določeno, da mora prosilec za azil ves čas postopka aktivno sodelovati s pristojnim organom, predstaviti in pojasniti vsa dejstva in okoliščine, ki so mu znana, omogočiti pristojnemu organu dostop do vseh razpoložljivih dokazov ter predložiti vse listine in potrdila, ki jih ima in so lahko pomembne za postopek.
Ker se v azilnem postopku na podlagi 23. člena ZAzil subsidiarno uporablja tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), vežejo tožnika tudi določbe ZUP, med drugim glede vsebine zahteve za priznanje azila, v kateri morajo biti opisane vse okoliščine, ki po prosilčevi presoji pomenijo razloge za pridobitev azila, pri tem pa je prosilec vezan tudi na načelo upravnega postopka, da mora pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so mu priznane z ZUP in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek (11. člen ZUP). Na vsebino teh določb je tožnika tožena stranka opozorila, kar je razvidno iz priloge A k prošnji za azil. Glede na te zakonske določbe mora torej prosilec v prošnji za azil navesti vse za odločanje o azilu relevantne okoliščine in predložiti ustrezne dokaze. Da mu je to zagotovljeno, praviloma prošnjo za azil vzame na zapisnik uradna oseba Sektorja za azil Ministrstva za notranje zadeve, kakor je bilo to storjeno tudi v tem primeru.
V tem primeru pa je tožnik v prošnji, česar niti ne zanika, navedel zgolj ekonomske razloge za zapustitev izvorne države. Glede na to tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je o tožnikovi vlogi odločala v tako imenovanem pospešenem postopku in na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil tožnikovo prošnjo za azil zavrnila kot očitno neutemeljeno, saj je tožnik v njej sam navedel, da je v Slovenijo prišel zgolj iz ekonomskih razlogov in drugih razlogov v prošnji sploh ni navedel. V takem primeru toženi stranki ni treba izvesti tako imenovanega rednega postopka. V takem primeru prosilec tudi nima pravice zahtevati, da se izvede redni ugotovitveni postopek. Če že v vlogi ne navede razlogov, ki bi lahko pomenili razloge za ugotavljanje pogojev za priznanje azila po 2. oziroma 3. odstavku 1. člena ZAzil, tudi ni dolžnost pristojnega organa, da bi izvajal redni postopek in ugotavljal druge okoliščine, če takšnih okoliščin tožnik v svoji prošnji ni navedel. S tem pa načelo materialne resnice, ki veže upravni organ, ni kršeno, saj je bilo upoštevano v obsegu prošnje za priznanje azila in okoliščin, ki so bile v njej navedene. Tudi v obravnavanem primeru tožnik niti v svoji vlogi, niti v tožbi, niti v pritožbi ni navedel nobenih drugih okoliščin, zaradi katerih naj bi zapustil izvorno državo, temveč zgolj pavšalno zatrjuje, da bi morala te okoliščine ugotoviti tožena stranka, kar pa glede na določbe 2. odstavka 35. člena ZAzil ne drži. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.