Jedro

Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva, in tudi niso predmet trditvenega bremena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Toženi stranki se prepove vsaka priprava za nadaljnjo kršitev, samo kršenje in bodoče kršitve, in sicer zlasti vsaka izdelava, reprodukcija, distribucija in predelava avtorskega dela: idejna zasnova, oblikovanje in produkcija brošur in C. d.o.o., ki jih je v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 izdelala tožeča stranka ter na katerih ima tožeča stranka izključno avtorsko pravico.

2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za kršitev izključnih avtorskih upravičenj avtorskega dela: idejna zasnova, oblikovanje in produkcija brošur in C. d.o.o., ki ga je v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 izdelala tožeča stranka v višini 35.936,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve te tožbe dalje do plačila v roku 15-tih dni, pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega postopka, v roku 15-tih dni od prejema te sodbe. V primeru zamude je dolžna tožena stranka plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude dalje do plačila.“

2. Sodišče prve stopnje je kot nosilne navedlo naslednje razloge: - tožba je popolna, saj je navedba: „idejna zasnova, oblikovanje in produkcija brošur in C. d.o.o., (IEEB) iz leta 2005-2008“ dovolj opredeljena in omogoča, da lahko sodišče in tožena stranka brez sence dvoma spoznata, na katerih točno določenih stvaritvah tožeča stranka uveljavlja obstoj avtorske pravice ter na podlagi katerega ravnanja tožnik zahteva plačilo odškodnine in katero ravnanje je predmet prepovednega dela zahtevka. IEEB je vsebinski del letnega poročila o obratovanju prenosnega sistema. To je študija, ki temelji na ustreznih strokovnih podlagah (pravilih znanosti). Vsebinsko gledano gre za vidik izključno strokovne obravnave podatkov o načrtovani proizvodnji in porabi električne energije po časovni dinamiki, planirane remonte proizvodnih objektov ter plane izklopov daljnovodov in transformatorjev. Avtorsko pravno je varovana le zunanja predstavitev tovrstnega dela; - tožeča stranka ni podala konkretizacije vezane na katerikoli element zasnove ali oblikovanja, ki je plod ustvarjalnega presežka tožeče stranke, saj ni postavila konkretnih trditev glede tega, kateri elementi zunanje predstavitve so njeno delo – kateri deli zunanje predstavitve so rezultat ustvarjalnega presežka, ki ga je vgradila prav tožeča stranka – priprava zasnove, celovito oblikovanje vsebine in videz brošure ter izvedba potrebne korekture, oblikovanje dizajna za CD (delovna matrica/stamper, filmi, barvni offset tisk), oblikovanje dokončnega videza brošure in CD (brošura s trdno platnico in broširano vezavo, postavitev CD na zanjo stran platnice tako, da je CD pripet v izsek kroga v ravnini platnice, priprava izdelanega materiala za tisk), ne omogoča ugotavljanja individualnosti avtorskega dela kot enega izmed elementov opredelitve avtorskega dela; - tožeča stranka ni zmogla bremena v smeri podaje opredeljenih trditev glede opisa tistih potez, ki pomenijo presežek zunanje predstavitve IEEB v razmerju do drugih primerljivih stvaritev in ki predstavljajo dimenzijo subjektivne novosti; - tožeča stranka bi morala „s prstom“ pokazati na tiste elemente v stvaritvi, ki so njen intelektualni podvig in poleg tega še povedati oziroma postaviti opredeljeno trditev glede tega, zakaj gre pri posameznem elementu za ustvarjalni presežek; - zaradi pomanjkljive ustrezne trditvene podlage sodišče ni moglo izvajati dokazov z zaslišanjem in postavitvijo izvedenca zato, ker je dokazni postopek namenjen izključno le ugotavljanju resničnosti že prej zatrjevanih dejstev; - tožeča stranka pa je ustrezno individualizirala in trditveno sklepčno predstavila problematiko rešitve v zvezi s postavitvijo CD na zadnji strani platnice, česar pa sodišče ni moglo preveriti v dokaznem postopku, ker tožeča stranka sodišču ni predložila IEEB, CD, niti izseka kroga v ravnini platnice. Trditveno in dokazno breme pa je najprej bilo na tožeči stranki, ki je navedla, da razpolaga z izvodom za potrebe lastnega arhiva, zato bi morala dokazne listine, s katerimi razpolaga in na katere se sklicuje sama predložiti. Sodišče se je znašlo v spoznavni stiski tudi glede problematike rešitve v zvezi s postavitvijo CD in posledično je po zaključku dokaznega postopka ostalo vsaj vprašljivo, ali gre pri postavitvi CD za trditev o obstoju avtorskega dela ali za trditve o obstoju kakšne druge intelektualne pravice; - posledično je sodišče zavrnilo tudi tožbeni zahtevek glede vtoževane civilne kazni, ker tožeča stranka ni uspela izkazati, da je imetnik izključnih pravic.

3. Tožeča stranka se je 2.12.2011 proti sodbi pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

5. Pritožba je utemeljena.

O uveljavljanih absolutnih bistvenih kršitvah pravil postopka

6. Pomanjkanje trditve podlage v zvezi z ugotavljanjem izkazanosti individualnosti avtorskega dela v skladu z določilom 12. točke 2. odstavka 5. člena ZASP.

Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tožeča stranka ni zmogla trditvenega bremena glede prikaza svojega ustvarjalnega presežka pri izdelavi idejne zasnove, oblikovanju vsebine in videza brošur ter oblikovalnega dizajna za CD in IEEB. Tako je glede IEEB brošur sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke že na ravni nesklepčnosti podane trditvene podlage v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi. V zvezi z razlogi sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbenega zahtevka glede obstoja avtorskega dela tožeče stranke pa je sodišče druge stopnje drugačnega mnenja in je zato povzelo nekaj teoretičnih izhodišč, ki bi jih bilo treba pri sojenju upoštevati.

Za navajanje dejstev in predlaganje dokazov velja v našem procesnem pravu „čisto razpravno načelo“. Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je dejansko povsem in samo v rokah strank(1). Vendar pa dosledno izpeljano razpravno načelo na eni strani ter prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov na drugi strani zato kot proti utež terjata večjo angažiranost sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva v skladu z določilom 285. člena ZPP tako v smeri dopolnjevanja navedb o dejstvih kot v smeri dokazne pobude(2. Ker je materialno procesno vodstvo kot razjasnjevalna dolžnost sodišča osredinjeno predvsem na zbiranje procesnega gradiva, mora imeti izraz napeljevanja oziroma spodbujanja strank k navedbi vseh pravno pomembnih dejstev (trditveno breme) ter k ponudbi dokazov (procesno dokazno breme). Vendar ima materialno procesno vodstvo na področju dejanskih navedb svoje meje. Dolžnost z vprašanju vplivati na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi sodišče moralo stranke opozarjati na najbolj oddaljene teoretične poglede na predmet spora. Sodišče mora s svojimi vprašanji nadgraditi navedbe, ki sta jih stranki že podali (3). Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca ali ne. Navedena okoliščina pa je vendarle merilo sodnikovega dolžnega ravnanja. Standard dolžnega ravnanja pri prava neuki stranki je gotovo nižji kot pri stranki, ki ima kvalificiranega pooblaščenca. Nemška pravna teorija in sodna praksa poudarjata, da v slednjem primeru zadošča skopo opozorilo brez podrobnejše utemeljitve (npr. o nesklepčnosti tožbenega zahtevka ali neobrazloženosti pravnega interesa za ugotovitveno tožbo). Metoda materialnega procesnega vodstva oziroma odprtega sojenja ima poseben pomen pri izvedbi poravnalnega naroka, saj določilo 2. odstavka 305. a člena ZPP sodišču nalaga, da mora na poravnalnem naroku s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, kar je izraz načela materialnega procesnega vodstva v fazi pripravljalnega postopka. Odprto razpravljanje o dejanskih vidikih spora pomeni, da mora sodišče s svojimi vprašanji vzpodbuditi stranke, da navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih, ter dati pobudo, da ponudijo ustrezne dokazne predloge(4).

7. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izpeljalo materialnega procesnega vodstva, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je v posledici nesklepčnosti tožbenega zahtevka pripeljalo do zavrnilne sodbe, je utemeljen. Sodišče prve stopnje namreč ni izvajalo materialnega procesnega vodstva v smeri navedenih teoretičnih izhodišč. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep zaradi absolutne bistvene kršitve določbe 285. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati, da dopolni manjkajoče navedbe v zvezi z izkazanostjo pogojev, da brošura IEEB izpolnjuje pogoje za presojo ali varovano delo v skladu z določilom 12. točke 2. odstavka 5. člena ZASP. Pri tem sodišče druge stopnje opozarja, da pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva, in tudi niso predmet trditvenega bremena. Slednje je pomembno z vidika izvedbe dokaza z izvedencem s področja oblikovanja in oglaševanja (industrijsko oblikovanje in oglaševanje, ki ga je tožeča stranka predlagala v 3. točki tožbenih trditev (list. št. 4 in 5), ki naj bi podal strokovne iztočnice za primerjavo izdelka tožeče stranke z drugimi izdelki v okviru njegove kategorije ter opredelil bistvene predpostavke avtorskega dela, ki so za to vrsto dela potrebne. Pri pravilih znanosti in stroke gre namreč za taka pravila, ki presegajo raven splošne razgledanosti in se dokazujejo z izvedenci(5). Tožeča stranka je torej dolžna navesti tisti minimum dejstev in v dokaz dejstev substancirati dokaz v zvezi s postavitvijo izvedenca s področja industrijskega oblikovanja in oglaševanja, ki bo lahko ob upoštevanju dejanskega stanja ter pravil znanosti in stroke sodišču razjasnil dejansko podlago z vpoštevanjem vseh elementov avtorskega dela, na podlagi česar bo šele sodišče prve stopnje lahko opravilo materialnopravno sklepanje ali je delo, kot ga je opredelila tožeča stranka v tožbenih navedbah avtorsko delo. Brez upoštevanja pravil znanosti in stroke kar sodi v spodnjo premiso sodniškega silogizma, je nepravilno sklepanje, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu in dokaznemu bremenu glede posameznih elementov avtorskega dela (izvirnih, tehničnih, tekstualnih in grafičnih rešitvah kreativnosti pri sistematiki, izboru in načinu predstavitve s strani tožene stranke pridobljenih statističnih in tehničnih podatkov i.t.d.).

9. Tožeča stranka je v dokaz tožbenih trditev (1. točka tožbe) predlagala sodišču vpogled na spletno stran družbe E. d.d.: xxxx

, na kateri naj bi sodišče vpogledalo fotokopijo brošur IEEB za leta 2003 do vključno leta 2010. V okviru edicijske dolžnosti, ker je navedla, da ne razpolaga z brošurami v več izvodih, kot za potrebe lastnega arhiva, in jih torej v originalu ne bi mogla predložiti v dveh izvodih (za sodišče in nasprotno stranko), je v zvezi z vpogledom v originalne brošure predlagala, naj sodišče toženo stranko pozove k predložitvi primerkov originalnih brošur IEEB in CD za leta 2003 do leta 2010. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni nasprotovala, da bi bilo s fotokopijami brošur IEEB za navedena leta karkoli narobe in, da bi bilo potrebno izvesti dokaz z vpogledom v originalne brošure IEEB.

Tožeča stranka je sicer v točki 6 trditev v pripravljalni vlogi z dne 14.9.2011 (red. št. 32) zatrjevala, da je k tožbi priložila kopije brošur IEEB, vendar pa iz podatkov v spisu izhaja, da te trditve ne držijo. V prilogah, se namreč z oznakami A1 do A16 nahajajo le dokazila, ki jih je tožeča stranka priložila k tožbi. Vendar pa glede na neprerekane trditve tožene stranke v odgovoru na tožbo glede vpogleda v fotokopije brošur IEEB in CD za navedena leta, bo sodišče prve stopnje moralo opraviti vpogled v brošure in CD na navedeni spletni strani družbe Eles d.d. 10. Če bo sodišče ocenilo, da bi tožeča stranka glede na njene navedbe, da razpolaga z izvodom za potrebe lastnega arhiva bila dolžna v fotokopiji predložiti brošure IEEB in CD sodišču, jo bo moralo smiselno v skladu s določilom 6. odstavka 108 člena ZPP pozvati, naj to v določenem roku tudi stori.

11. Iz obrazložitve v prejšnjih točkah te odločbe so razvidni napotki za nadaljnjo sojenje v postopku pred sodiščem prve stopnje.

12. Ker je bila sodba razveljavljena, bo o pritožbenih stroških odločeno v končni odločbi (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2010, 2. knjiga, J. Zobec, stran 349

(2) Ibidem stran 349. (3) Ibidem, N. Betetto stran 587

(4) Ibidem, stran 587

(5) Povzeto po Ibidem, J. Zobec, stran 356