Jedro

Sodišče prve stopnje dela svoje zaključke o tem, da tožeča stranka priposestvovanja ni dokazala, le na podlagi navedb strank in predloženega izpiska iz zemljiške knjige. Neizvajanje vseh ostalih dokazov pa utemeljuje s tem, da tožnik ni založil predujma za zunanje poslovanje. Ker sodba ne vsebuje ocene dokazov, ki jih je predložil tožnik za zatrjevano priposestvovanje, v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Taka napaka pa je tudi v sodbi sodišča druge stopnje, ki bi moralo omenjeno kršitev sodišča prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta tožnika lastnika delov parcel št. in k.o. v skupni površini cca 200 m in da sta toženca dolžna izstaviti listino, po kateri se bo za navedena zemljišča vknjižila lastninska pravica v korist obeh tožnikov za vsakega do 1/2; zavrnilo je tudi zahtevek, da sta toženca dolžna izročiti tožnikoma kos parcele označene s točkami E,F,G,H v površini cca 500 m. Po ugotovitvah prvostopnega sodišča namreč tožnika nista dokazala, da sta priposestvovala dele zemljišč tožencev in da upravičeno zahtevata posest lastnega zemljišča; slednje namreč tudi izkoriščata toženca. Ker tožnika nista hotela plačati stroškov ogleda in izvedenca geometra, sta s tem onemogočila izvedbo teh dokazov.

Drugostopno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo prvostopno sodbo. V zvezi s pritožbenim predlogom za izvedbo dokaza s krajevnim ogledom in izvedencem geometrom, se drugostopno sodišče sklicuje na določilo 2. odst. 352. člena ZPP. Tožnika je v postopku zastopal pooblaščenec - odvetnik in jima je bila torej strokovna pomoč zagotovljena. Sodišče ni bilo dolžno opozarjati tožnika na posledice odklonitve plačila stroškov za izvedbo dokazov, čeprav odvetnik tožnikov na obravnavo ni prišel. Po zemljiškoknjižnih podatkih pa je sporno zemljišče last tožencev, glede na podatke pravde zaradi motenja posesti pa tožnika tudi nista dokazala, da sta imela zadnjo posest na parcelah št. 621 in št. 653. Proti sodbi sodišča druge stopnje sta tožnika vložila revizijo. Uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovni postopek. Navajata, da odvetnik zaradi bolezni ni mogel priti na obravnavo. Sodišče je bilo dolžno opozoriti oba tožnika na posledice dejstva, da nista bila pripravljena založiti denarja za izvedbo ogleda in izvedbo dokaza z izvedencem geometrom. Bistvena kršitev naj bi bila podana tudi zato, ker tožeči stranki ni bila dana možnost, da bi se obravnavali dokazi, potrebni za meritorno odločitev.

Revizija je bila v skladu s 3. odstavkom 390. člena ZPP vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavil in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Tožeča stranka je opirala svoje tožbene zahtevke na ugotovitev lastninske pravice, izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev zemljišča, na priposestvovanje. Pri tem se je sklicevala na zaslišanje treh prič, zaslišanje strank in na spis P 69/90, v katerem se je obravnavalo motenje posesti med istimi strankami. Na zadnji glavni obravnavi dne 21.4.1992 je senat, ki je tudi izdal sodbo, sprejel dokazni sklep in izvedel le dokaze po zemljiškoknjižnem izpisku za del spornih zemljišč. Sodišče prve stopnje dela svoje zaključke o tem, da tožeča stranka priposestvovanja ni dokazala, le na podlagi navedb strank in predloženega izpiska iz zemljiške knjige. Neizvajanje vseh ostalih dokazov pa utemeljuje s tem, da tožnik ni založil predujma za zunanje poslovanje. Ker sodba ne vsebuje ocene dokazov, ki jih je predložil tožnik za zatrjevano priposestvovanje, v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Taka napaka pa je tudi v sodbi sodišča druge stopnje, ki bi moralo omenjeno kršitev sodišča prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (2.odst.365. člena ZPP). Izpodbijanih sodb zaradi pomankljivosti ni mogoče preiskusiti in zato ima tožeča stranka v reviziji prav, da ni imela možnosti obravnavanja dokazov, ki so potrebni za meritorno odločitev. Ker je bilo treba sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljaviti že iz teh razlogov, revizijsko sodišče ni podrobneje ocenjevalo uveljavljane kršitve pravdnega postopka češ, da tožeča stranka ni bila poučena o posledicah, če predujma ne bo založila. Po podatkih spisa pa je tožeča stranka, ki jo v postopku zastopa odvetnik, prejela poziv za plačilo predujma, katerega formular vsebuje tudi ustrezen pouk.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pripominja le še, da bo potrebno pred dopolnitvijo dokaznega postopka pozvati tožečo stranko, da ustrezno precizira tožbeni zahtevek pod točko 2. Izrek o revizijskih stroških temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP.