Jedro

Predlog je pretežno neutemeljen, glede enajstega vprašanja pa nedovoljen, kajti o ugovoru zastaranja z izpodbijano sodbo ni bilo pravnomočno odločeno. Kakršnokoli stališče o tem pravnem vprašanju zato ob odločanju o kondikcijskem zahtevku ne bi bilo pravno zavezujoče.

Izrek

Predlog se v delu, ki se nanaša na enajsto vprašanje zavrže, sicer pa zavrne.

Obrazložitev

1.Spor med pravdnimi strankami se nanaša na veljavnost kreditne pogodbe z dne 8. 12. 2005, sklenjene za posojilo v CHF (za 62.630,48 EUR). Prva tožnica je nastopala kot kreditojemalka in zastaviteljica, drugi tožnik kot solidarni porok in zastavitelj. Kredit je bil med postopkom v celoti poplačan, zato je bila 13. 11. 2023 izbrisana tudi hipoteka. Tožnika sta v tem delu tožbo umaknila.

2.Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek glede ugotovitve neveljavnosti vknjižbe ter izbrisa hipoteke ter za plačilo 630,83 EUR (I. točka izreka). Ugotovilo je ničnost kreditne pogodbe z dne 12. 8. 2005, notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in kreditne pogodbe (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnikoma v petnajstih dneh plača 34.146,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter jima v celoti povrne pravdne stroške (III. in IV. točka izreka).

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke delno zavrnilo in v II. točki (glede ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe in notarskega zapisa) izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Postopek je v delu, ki se nanaša na kondikcijski zahtevek in stroške postopka (III. in IV. točka prvostopenjskega izreka), prekinilo do odločitve Sodišča EU o predlogu za predhodno odločanje o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi VS RS II Ips 14/2025, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržalo za končno odločbo.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije o vprašanjih, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotno uporabo prava in glede katerih naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali prakse Vrhovnega sodišča ne bi bilo, ali ta ne bi bila enotna:

"1. Ali, in če da, pod katerimi pogoji je dopustna presoja poštenosti kreditne pogodbe, ki je sklenjena skladno s 7. členom Zakona o potrošniških kreditih (ZpotK)?

2. Ali je tudi presojo glavnega predmeta pogodbe, kot je dogovor o valuti vračila kredita, dopustno opraviti po kriterijih opredeljenih v prvem odstavku 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)?

3. Katera merila mora sodišče upoštevati, ko presoja izpolnitev pojasnilne dolžnosti banke? Kako na presojo izpolnitve pojasnilne dolžnosti vpliva okoliščina, da kreditojemalec želi pridobiti določeno količino denarja in skleniti kreditno pogodbo v CHF ne glede na prejeta pojasnila in ko ta torej niso v vzročni zvezi z odločitvijo, da sklene tovrstno kreditno pogodbo?

4. Ali sme sodišče v okviru presoje meril pojasnilne dolžnosti banke upoštevati kasnejše smernice in priporočila?

5. Ko mora sodišče v okviru presoje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke presojo opraviti upoštevaje standard povprečnega potrošnika, kaj ta standard napolnjuje? Kako na to presojo vpliva dejstvo, da slovenskemu povprečnemu potrošniku razumevanje obstoja menjalnih tečajev in dejstva, da se ti v času spreminjajo, ni tuje?

6. Ali je v primeru, ko sodišče pri presoji izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke ne upošteva izpovedi prič, ki so odločilne za ugotovitev, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, podana bistvena kršitev pravil postopka zaradi nepopolne dokazne ocene po 8. členu ZPP in absolutna bistvena kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

7. Ali zgolj neizpolnjena pojasnilna dolžnost lahko vodi do utemeljenega zaključka, da banka ni bila v dobri veri, kljub ugotovitvi, da tožena stranka tožečih strank ni zavajala, jima ni ničesar zagotavljala niti kreditov z valutno klavzulo CHF ni forsirala? Ali neizpolnjena pojasnilna dolžnost sama po sebi, ob podani dobri veri banke, lahko vodi do zaključka, da je banka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot?

8. Ali je pravilna pravnomočna odločitev sodišča, da sta kreditna pogodba št. 170910/4 z dne 8. 12. 2005, sklenjena med prvo tožečo stranko in toženo stranko, in notarski zapis Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve iz Kreditne pogodbe št. 170910/4 z dne 8. 12. 2005, opr. št. SV 1764/2005 z dne 29. 12. 2005, sklenjen med prvo in drugo tožečo stranko ter toženo stranko, nična?

9. Ali je v konkretnem primeru podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave RS, ker sodišče prve stopnje ni opravilo presoje utemeljenosti zahtevka tožeče stranke pri preverjanju utemeljenosti zahtevka tožeče stranke upoštevaje pravilna materialnopravna izhodišča, pri čemer je navedeno tožena stranka uveljavljala v pritožbi, sodišče druge stopnje pa tega ni upoštevalo in ni potrdilo odločitve sodišča prve stopnje, in ker izpodbijana sodba nima ključnih razlogov za odločitev - kako bi tožena stranka morala ravnati, da bi po mnenju sodišča izpolnila pojasnilno dolžnost; glede ničnosti notarskega zapisa opr. št. SV 1764/2005 z dne 29. 12. 2005?

10. Ali sodišče druge stopnje stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter krši načelo proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP, če ne upošteva ali ne presodi zaključkov izvedenskega mnenja, ki je bilo izvedeno kot ključen dokaz za ugotovitev odločilnih dejstev, ter svoje odločitve ne obrazloži z ustrezno presojo izvedenskih ugotovitev?

11. Ali je kondikcijski zahtevek tožečih strank zastaran?"

5.Predlog je delno neutemeljen, delno pa nedovoljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča glede prvih desetih vprašanj ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Predlog pa glede enajstega vprašanja ni dovoljen, kajti o ugovoru zastaranja z izpodbijano sodbo ni bilo pravnomočno odločeno (prvi odstavek 367.a člen ZPP). Kakršnokoli stališče o tem pravnem vprašanju zato ob odločanju o kondikcijskem zahtevku ne bi bilo pravno zavezujoče.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 14, 22

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 3, 4, 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.