8. 10. 2020

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Dob pri Mirni, na seji 8. oktobra 2020

odločilo:

Za odločanje o predlogu obsojenca z dne 27. 5. 2019 je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je obsojencu s pravnomočno obsodilno sodbo z dne 13. 6. 2018 izreklo kazen treh let zapora, ki se izvrši tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (zapor ob koncu tedna). Obsojenec je bil zaposlen v času odločanja sodišča, 20. 5. 2019 pa je na Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (v nadaljevanju Zavod) in na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovil predlog za odobritev dela v tujini.

2.Okrožno sodišče se je s sklepom z dne 11. 6. 2020 izreklo za stvarno nepristojno in predlog obsojenca odstopilo v reševanje Zavodu. Sodišče naj bi na podlagi 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20 – v nadaljevanju KZ-1) in 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12, 54/15 in 11/18 – v nadaljevanju ZIKS-1) odločilo le o dopustitvi izvršitve kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna ob izreku sodbe ali med prestajanjem kazni, direktor Zavoda pa naj bi določil natančnejše pogoje za tovrstni način izvrševanja kazni in v primeru spremenjenih okoliščin spremenil pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna.

3.Zavod se je izrekel za stvarno nepristojnega s sklepom z dne 31. 7. 2020. V zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti opozarja, da je sodišče pristojno za odločanje o izpolnjenosti pogojev za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna, med drugim tudi za presojo, ali je obsojenec zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij. V tem okviru naj bi sodišče presodilo dopustnost opravljanja dela v tujini. Direktor Zavoda naj bi bil pristojen zgolj za določitev natančnejših pogojev, taksativno določenih v četrtem odstavku 12. člena ZIKS-1. Poleg tega naj pravosodni policisti in inšpektorji v tujini ne bi imeli pooblastil, s čimer naj bi bil onemogočen neposredni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti obsojenca.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.V skladu s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1 se za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod. Sodišče odloča na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom. O dopustnosti izvršitve kazni zapora za obdolženca, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan način izvršitve kazni, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sodišče odloči v skladu s tem predlogom oziroma sporazumom.[1]

6.Na podlagi četrtega odstavka 86. člena KZ-1 ter prvega in drugega odstavka 12. člena ZIKS-1 je sodišče tisto, ki je pristojno za odločitev o dopustnosti izvršitve kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna. Pri tem mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1 in iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1: (1) da je izrečena kazen zapora do treh let in ne gre za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost; (2) da je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil; ter (3) da je obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, ali ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti. Sodišče mora torej pri odločitvi, ali je dopustno, da se konkretna kazen zapora izvrši kot zapor ob koncu tedna, presoditi tudi, ali je izpolnjen pogoj zaposlenosti (oziroma izobraževanja) obsojenca doma ali v tujini.

7.Po zadnjem stavku četrtega odstavka 86. člena KZ-1 sicer res zavod določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Podobno določa tudi tretji odstavek 12. člena ZIKS-1. Hkrati po šestem odstavku 12. člena ZIKS-1 direktor spremeni odločbo, če se spremenijo navedene okoliščine. Vendar četrti odstavek 12. člena ZIKS-1 taksativno[2] določa vprašanja, ki jih direktor določi v odločbi o pogojih izvrševanja zapora ob koncu tedna, in sicer: dan in čas odhoda obsojenca iz zavoda ter njegove vrnitve v zavod; način izpolnjevanja obveznosti praviloma dveh prenočitev na teden v zavodu; način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca; obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora; način in roke izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti drugače; druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe. Iz navedene določbe ZIKS-1 ne izhaja, da bi direktor Zavoda v odločbi o podrobnostih izvrševanja zapora ob koncu tedna določil tudi opravljanje dela v tujini.

8.Ni sporno, da sodišče odloča o dopustnosti izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna. Iz zakonske ureditve nadalje izhaja, da če direktor Zavoda ugotovi, da obsojenec zlorablja zapor ob koncu tedna na načine iz sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 (pogoj osebnostne urejenosti, ki kaže na to, da obsojenec instituta ne bo zlorabljal), lahko predlaga sodišču, naj odloči, da se preostanek kazni prestane v Zavodu (sedmi odstavek 12. člena ZIKS-1). Direktor Zavoda ima sam v nekaterih primerih zgolj možnost začasnega zadržanja zapora ob koncu tedna (deveti do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1), ne pa tudi njegovega preklica. Tudi o izvršitvi kazni, ki je bila spremenjena zaradi izrednih pravnih sredstev, odloča sodišče.[3]

9.Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o obsojenčevem predlogu za odobritev dela v tujini pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

Dvanajsti in trinajsti odstavek 86. člena KZ-1.

Zadnja alineja je na prvi pogled oblikovana kot generalna klavzula, vendar je iz vsebine razvidno, da opredeljuje zgolj obveznosti za preprečevanje zlorab.

Glej zlasti ureditev izrednih pravnih sredstev, 359. člen Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19 – ZKP) ter 86. člen KZ-1.