Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Polito milo na tleh šolskih sanitarij ni nekaj neobičajnega, česar tožnica kot čistilka ne bi mogla pričakovati, prav nasprotno, ravno s tovrstnimi pojavi bi morala glede na svoj položaj še posebej računati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo 17.331,58 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški (1. tč.). Ocenilo je, da ni podane ne objektivne ne krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je tožnica utrpela pri padcu na tleh, politih z milom, v sanitarijah osnovne šole, kjer je delala kot čistilka. Tožnici je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 30 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. tč.).
Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Meni, da je podana objektivna odgovornost toženkinega zavarovanca. Sama je bila skrajno previdna, pa je kljub temu prišlo do padca, saj polito milo ni nekaj, ker bi bilo možno pričakovati. Za polito milo iz milnika so se otroci morali potruditi, to ni nekaj običajnega. Meni, da sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče, ni primerljiva z njeno zadevo.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v celoti in pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva primera, pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni storilo nobene bistvene kršitve postopka. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je popolnoma, natančno, pravilno in v celoti, odgovorjeno na pritožbeno vztrajanje, da v konkretnem primeru gre za objektivno odgovornost, ker gre za nevarno stvar (s tekočim milom polita tla).
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da objektivna odgovornost v obravnavanem primeru ni podana. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla), postane nevarna (spolzka tla) zaradi določenih okoliščin (polito milo), je treba ugotoviti, ali je kdo (konkretno pa tožena stranka oz. njen zavarovanec) kriv za nastop teh okoliščin. Pri tem se prvostopenjsko sodišče v celoti korektno sklicuje tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč, nasprotni pritožbeni očitek pa je tudi nekonkretiziran.
Pravilna je tudi ocena, da niti krivde na toženi strani ni. V skladu s pravili Obligacijskega zakonika (OZ) o krivdni odškodninski odgovornosti mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le-to povrniti, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (1. odst. 131. čl. OZ). V primeru opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je tožena stranka opustila dolžno skrbnost, ki ji jo bodisi nalagajo posebni predpisi bodisi izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, glede na okoliščine primera. Če te kršitve ni, ne moremo govoriti niti o krivdi niti o protipravnem ravnanju, saj je v primeru očitka (napačnega, protipravnega) pasivnega ravnanja, opustitve, kot je tudi obravnavani primer, to eno in isto.
Ni dvoma, da tekoče milo na tleh v sanitarijah povečuje verjetnost zdrsa, zaradi česar mora odgovorna oseba poskrbeti za ustrezno čiščenje. Ravno to pa je bila naloga tožnice, ki je na tleh v sanitarijah morala pričakovati nečistoče vseh vrst, ki povečujejo spolzkost tal in s tem nevarnost zdrsa. Polito milo na tleh šolskih sanitarij ni nekaj neobičajnega, česar tožnica kot čistilka ne bi mogla pričakovati, prav nasprotno, ravno s tovrstnimi pojavi bi morala glede na svoj položaj še posebej računati. Pritožbeno sodišče zato deli oceno sodišča prve stopnje, da je šlo pri zdrsu tožnice za njeno premajhno pazljivost, ki pa bremeni njo samo.
Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).
Odločitev o stroških ima podlagi v določbi 2. odst. 165. čl. ZPP; tožnica mora sama kriti stroške svoje neuspele pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP).