Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta bivša zakonca in solastnika vsak do ene polovice dvostanovanjske hiše na naslovu ..., parc. št. 700/19 k. o. ..., ID znak: 0000-700/19-0 (v nadaljevanju sporna hiša). Toženec prebiva v prvem nadstropju te hiše, tožnica pa v hiši ne živi. S sodno poravnavo z dne 9. 9. 2014 sta začasno uredila uporabo sporne hiše do ugotovitve obsega skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, deleža in do končne razdelitve skupnega premoženja. V tem postopku je tožnica od toženca zahtevala, da ji mora v roku 15 dni omogočiti nemoteno uporabo in (neposredno in posredno) posest pritličnega stanovanja v sporni hiši, pripadajočega parkirišča, kurilnice in kleti tako, da: iz enega parkirišča pred sporno hišo odstrani vse predmete in ovire ter ga pusti praznega; da se vzdrži ustrahovanja in naganjanja najemnikov iz hiše oziroma pritličnega stanovanja ter predstavljanja sebe kot izključnega lastnika celotne hiše; da se vzdrži izklapljanja elektrike in plinske peči; da se vzdrži menjavanja ključavnice na vratih od kurilnice, kleti in da se v bodoče vzdrži takih ali podobnih ravnanj.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec v roku 15 dni omogočiti tožnici nemoteno uporabo in posest pripadajočega parkirišča k sporni hiši in kleti tako, da na enem parkirišču pred navedeno hišo ne parkira vozila, da se vzdrži izklapljanja elektrike v spodnjem stanovanju navedene hiše, da se vzdrži menjavanja ključavnice na vratih od kurilnice in kleti ter da se v bodoče vzdrži takih ali podobnih ravnanj (I.1 točka izreka). Odločilo je tudi, da mora toženec v roku 15 dni tožnici izročiti ključe od vhodnih vrat v klet oziroma kletne prostore sporne hiše (I.2 točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo, sodbo delno razveljavilo v I. in II. točki izreka, in sicer: - v ugodilnem delu (I. točka izreka) glede toženčeve obveze, da mora tožnici v roku 15 dni omogočiti nemoteno uporabo in posest pripadajočega parkirišča k sporni hiši tako, da na enem parkirišču pred sporno hišo ne parkira vozila in da se vzdrži izklapljanja elektrike v spodnjem stanovanju sporne hiše ter se v bodoče vzdrži takih ali podobnih ravnanj; - v zavrnilnem delu (II. točka izreka) glede tožničine zahteve, da mora toženec v roku 15 dni omogočiti tožnici nemoteno uporabo in posest – neposredno in posredno – pritličnega stanovanja v sporni hiši, tako da se vzdrži izklapljanja plinske peči in – v stroškovni odločbi (III. točka izreka). Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. V predlogu izpodbija le zavrnitev tožbenega zahtevka v delu glede odstranitve vseh predmetov in ovir na enem od parkirišč in v zvezi s tem prepoved takšnega ravnanja v bodoče ter v delu glede ustrahovanja in naganjanja najemnikov iz hiše oziroma pritličnega stanovanja ter predstavljanja sebe kot izključnega lastnika celotne hiše in v zvezi s tem prepoved takšnega ravnanja v bodoče. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi glede postavljanja oziroma puščanja predmetov in ovir na enem od parkirišč, zaradi česar tožnica na predmetnem parkirišču ne more parkirati? 2) Ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi glede vzdržanja ustrahovanja in naganjanja najemnikom iz hiše oziroma pritličnega stanovanja ter predstavljanja sebe kot izključnega lastnika celotne hiše, ali je tožnica v pritožbi grajala zavrnitev zahtevka po vzdržanju ustrahovanja in naganjanja najemnikov iz hiše oziroma pritličnega stanovanja ter po vzdržanju predstavljanja sebe (toženca) kot izključnega lastnika celotne hiše? 3) Ali lahko sodišče loči tožbeni zahtevek, ki meri na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice na določeni nepremičnini (enotni oziroma en zahtevek, da se omogoči nemotena uporaba in posest nepremičnine, ki vsebuje tudi konkretizacijo tega omogočanja uporabe in posesti z vzdržanjem določenih aktivnih ravnanj, ki uporabo onemogočajo oziroma jo otežujejo), na zahtevek, da se nemotena uporaba in posest omogoči – kateremu ugodi oziroma ga vrne v ponovno odločanje, in na zahtevek, ki pomeni konkretizacijo omogočanja nemotene uporabe in posesti – katerega zavrne? 4) Ali je del tožbenega zahtevka, ki pomeni konkretizacijo ravnanj vznemirjanja lastninske pravice, nepotreben, odveč oziroma nepravilen?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njen predlog za dopustitev revizije zavrnilo skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (367.c člen ZPP). Predlagateljica, ki s predlogom ni uspela, namreč sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).