Jedro

Toženec se je zavezal kot solidarni porok in odgovarja upnici kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnica zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Ker toženec tudi ni oporekal višini terjatve, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno in zakonito ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 66318/2016 z dne 23. 6. 2016 v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženec pa je dolžan v roku 15 dni tožnici povrniti tudi nadaljnje pravdne stroške v višini 469,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vtoževani znesek naj bi bil tožnici dolžan plačati na podlagi poroštvene pogodbe, saj naj bi kot porok pristopil h kreditni pogodbi med tožnico ter družbo H., d. o. o. Pri navedeni kreditni pogodbi je torej šlo za razmerje med dvema gospodarskima subjektoma. Tožnica je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper toženca, pa tudi zoper A. A., ki je prevzel obveznosti izbrisane družbe H., d. o. o. Gre torej za gospodarski spor, pri čemer je toženec sospornik. Sodišče bi zato moralo uporabiti posebna pravila o gospodarskih sporih, pristojno sodišče pa ni bilo stvarno pristojno za odločanje (prvi odstavek 481. člena, 484. člen, drugi odstavek 32. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Trdi, da ni bil porok sporne kreditne pogodbe, sodišče v obrazložitvi napačno zapiše, da med strankama o tem ni bilo spora, ker toženec tovrstnih trditev tožnice ni prerekal. Poroštvena izjava mora biti pisna, zato bi moralo sodišče po uradni dolžnosti samo ugotoviti, ali je domnevno podana poroštvena izjava sestavljena v pisni obliki, in v nadaljevanju, ali je takšno morebitno ugotovljeno izjavo, mogoče šteti za poroštveno izjavo.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Konkretni spor ni gospodarski spor. Gre za pravdni postopek zaradi izterjave 14.797,87 EUR, tožnice Banke X, d. d., L., zoper pritožnika, ki je fizična oseba in ne oseba iz 481. do 484. člena ZPP.

6. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, v postopku ni bilo sporno, da je toženec porok po kreditni pogodbi št. 000 z dne 7. 9. 2015, sklenjeni med tožnico in družbo H., d. o. o., S. (priloga A1) in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP), zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno posebej opredeljevati do dokaza, ki navedeno potrjuje (priloga A2). Sicer pa je iz dokaznega sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje poroštveno izjavo vpogledalo, torej gre za pismeno izjavo, česar, kot rečeno, toženec tudi ni nikoli zanikal, in je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ni oporekal ne zatrjevanim dejstvom in ne priloženim dokazom.

7. Da se je s poroštveno pogodbo zavezal, da bo upnici izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (1012. člen Obligacijskega zakonika – OZ) in da predložena pismena poroštvena izjava to potrjuje, v postopku torej ni bilo nikoli sporno. Toženec se je zavezal kot solidarni porok in odgovarja upnici kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnica zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena OZ). Ker toženec tudi ni oporekal višini terjatve, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno in zakonito ugodilo (1012., 1013., drugi odstavek 2017., tretji odstavek 1019. člena OZ).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).