Seznanitev z zdravstvenimi podatki mladoletnega otroka s strani staršev

Datum

30.09.2025

Številka

07121-1/2025/1564

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Privolitev, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov in zdravstvenih ustanov ter 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, ali in pod kakšnimi pogoji se lahko starši mlajšega mladoletnika (0-14 let), starejšega mladoletnika (15-18 let) in že polnoletnega posameznika seznanijo z njegovimi zdravstvenimi podatki v zdravstvenih ustanovah.

Če je pacient mlajši mladoletnik, kar pomeni, da je star manj kot 15 let, in če staršem ni omejeno izvrševanje starševske skrbi, se lahko njegovi starši (kot zakoniti zastopniki) načeloma v celoti in brezpogojno seznanijo z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju, ki jih staršem poda izvajalec zdravstvene dejavnosti samoiniciativno ali na zahtevo staršev. Te informacije vključujejo vse, kar zdravstveni delavci ali zdravstveni sodelavci pri opravljanju svojega dela zvedo o otroku, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju v ožjem smislu (npr. razlogi za določeno stanje, rezultati diagnostičnih ali terapevtskih postopkov, diagnoze, prognoze), njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb (npr. planirane in izvedene zdravstvene storitve). Preprosteje govorimo kar o zdravstvenih podatkih. Poleg pridobitve ustnih informacij o zdravstvenem stanju lahko starši prejmejo tudi kopijo otrokove zdravstvene dokumentacije in elektronske zdravstvene zapise o otroku v internih informacijskih sistemih.

Pravica do seznanitve se nanaša tudi za zdravstvene zapise v informatiziranih zbirkah podatkov s področja eZdravja (npr. eRecept, eNapotnica, CRPP, eRCO), pri čemer se zahteva vloži pri upravljavcu posamezne zbirke. Izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko pacientu zagotovi tudi izpis iz CRPP (centralni register podatkov o pacientih), čeprav je formalni upravitelj zbirke NIJZ.

Pravna podlaga za seznanitev je v 41. in 45. členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) ter v 15. členu Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, saj starši nastopajo kot otrokovi zakoniti zastopniki. Starši morajo v zahtevi izkazati le razmerje otrok-starši, če izvajalec zdravstvene dejavnosti tega dejstva ne pozna ali če vanj podvomi (npr. s predložitvijo kopije izpisa iz matičnega registra, kopije upravne odločbe, kjer je morebiti tudi navedeno to dejstvo, osebne izkaznice otroka in starša).

Izjemoma se pravico staršev lahko v celoti ali delno omeji, če obstajajo konkretne in objektivne okoliščine, zaradi katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da bi bile zaradi seznanitve neposredno ali posredno prizadete koristi, pravice ali upravičeni interesi otroka, ter če te pravice in interesi pretehtajo nad interesi zakonitega zastopnika za seznanitev. Ta omejitev ima podlago v 20. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in jo mora dokazati izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki se na izjemo sklicuje. Primer take vsebine so otrokove negativne izjave o starših, ki jih otrok v zaupnem razmerju poda pri obravnavi pri kliničnem psihologu v zvezi z neurejenimi družinskimi razmerami, zaradi katerih bi seznanitev s strani staršev lahko posredno škodovala otroku.

Ko otrok (pacient) doseže starost 15 let, se lahko starši z njegovimi informacijami o zdravstvenem stanju seznanijo le po volji otroka, kar pomeni, da mora otrok v to izrecno in prostovoljno privoliti ali pa tako, da otrok informacije staršem razkrije sam. Starostno mejo je določil ZPacP v devetem odstavku 35. člena in v 45. členu. Pravilo ima dve izjemi:

-če je otrok v stanju privolitvene nesposobnosti (npr. koma, težko duševno stanje), ko starši ali otrokov skrbnik praviloma prevzamejo pravico do odločanja o zdravstveni oskrbi, vključno s pravico do seznanitve, ali

-če so informacije nujno potrebne za izvrševanje starševske skrbi, otrok pa sporočanja ni prepovedal.

Ko pacient doseže 18 let, velja podobno kot za pacienta, ki je dopolnil 15 let s to razliko, da lahko starši izvršujejo pravico do seznanitve le izjemoma:

-če po posebnih pravilih nastopajo namesto pacienta (kot zdravstveni pooblaščenci) v primeru njegove nesposobnosti za privolitev v zdravstveno oskrbo v skladu z ZPacP, ali

-če glede otroka izvršujejo skrbništvo tudi po polnoletnosti v skladu z družinsko zakonodajo.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.,

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.