22. 12. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe SHARENGO, najem in zakup vozil, d. o. o., Preserje, ki jo zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 22. decembra 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Koncesijskega akta za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 73/20) se zavrže.

2.Pobudnica in nasprotna udeleženka sami nosita svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Koncesijski akt za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Koncesijski akt). Pobudnica se z načrtovano podelitvijo koncesije ne strinja, saj želi, da se dejavnost izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) še naprej opravlja kot povsem tržna dejavnost. Meni, da MOL za podelitev koncesije nima podlage v zakonu in da z izpodbijanim Koncesijskim aktom v nasprotju z Ustavo omejuje prosto nastopanje gospodarskih subjektov na trgu. Pobudnica zatrjuje, da je Koncesijski akt v neskladju z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 70., 74. in 140. členom ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave, Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19 – ZPCP-2), 38. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 48/09, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16 – ZDU-1), Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 – ZJZP), 8. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – OZ), Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 33/14, 76/15 in 23/17 – v nadaljevanju ZPOmK-1) in tretjim odstavkom 244. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2). Ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje Koncesijskega akta, zadevo obravnava prednostno ter Koncesijski akt odpravi in odloči o povrnitvi stroškov pobudnici.

2.Svoj pravni interes pobudnica utemeljuje z navedbami, da je gospodarska družba, ki na območju MOL opravlja dejavnost izposoje in souporabe električnih vozil, za katero želi MOL podeliti koncesijo. Trdi, da bo MOL s tem to dejavnost monopolizirala oziroma jo podvrgla javno-pravnemu režimu. Koncesijski akt naj bi zato močno posegal v pobudničin položaj, saj naj bi povsem spreminjal pravno okolje izvajanja dejavnosti izposoje in souporabe električnih vozil. Pobudnica meni, da za priznanje pravnega interesa zadošča, da opravlja dejavnost, na katero se Koncesijski akt nanaša, in izpostavlja, da želi to dejavnost še naprej opravljati izključno kot tržno dejavnost v tržnem pravnem režimu. Sklicuje se tudi na prvi odstavek 65. člena ZPOmK-1, v skladu s katerim se pri omejevanju prostega nastopanja podjetij s predpisi varstvo interesov podjetij zagotavlja v postopku za presojo skladnosti predpisov z Ustavo in zakoni, če takega varstva ni mogoče zagotoviti v upravnem sporu.

3.Nasprotna udeleženka (tj. MOL) je odgovorila na pobudničin predlog za začasno zadržanje in prednostno obravnavo zadeve ter ločeno na pobudo. V prvi vlogi oporeka zatrjevanemu pravnemu interesu pobudnice. Trdi, da pobudnica uveljavlja zgolj svoj ekonomski interes ter da to, da pobudnica ne želi, da bi kdorkoli dejavnost opravljal kot koncesionar, ne predstavlja pravnega oziroma ustavno varovanega interesa. Nadalje trdi, da zgolj nestrinjanje z določeno pravno ureditvijo za izkaz pravnega interesa ne zadošča, izpodbijani Koncesijski akt pa nima neposrednega in konkretnega vpliva na pobudničin položaj. Za to bi se po zatrjevanju MOL morala pobudnica prijaviti na javni razpis za podelitev koncesije, tam pa bo imela pravico do pravnega varstva. V nasprotnem primeru, če se na javni razpis ne bo prijavila, pa Koncesijski akt po navedbah MOL na noben način ne bo vplival na pobudničin položaj, saj bo lahko dejavnost izposoje in souporabe vozil opravljala še naprej pod enakimi pogoji, kot to počne sedaj, kajti Koncesijski akt ne prepoveduje opravljanja te dejavnosti. MOL predlaga Ustavnemu sodišču, naj pobudo zavrže, pobudničin zahtevek za povrnitev stroškov zavrne, njej pa prizna njene stroške po priloženem stroškovniku. Meni, da je do povrnitve stroškov upravičena, saj bi morala pobudnica svoje interese uveljavljati na za to predviden način (s predlaganjem spremembe zakonodaje, drugačne odločitve MOL ali s sodelovanjem na javnem razpisu), ne pa v postopku pred Ustavnim sodiščem.

4.Pobudnica je na navedbe MOL odgovorila in vztraja pri tem, da bi kot ponudnica storitve izposoje in souporabe električnih vozil s podelitvijo koncesije izbranemu koncesionarju utrpela škodljive posledice. Te naj bi ji že nastajale, saj naj bi Koncesijski akt vplival tudi na odločanje MOL o podeljevanju dovolilnic za parkiranje na javnih parkirnih mestih za namene storitve souporabe vozil na podlagi prvega odstavka 21. člena Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 8/17 in 14/19 – v nadaljevanju Odlok). Pri tem se sklicuje na odločbo župana z dne 21. 8. 2020, s katero je bila potrjena odločitev Mestne uprave MOL o zavrnitvi pobudničine vloge za izdajo tovrstne dovolilnice, med drugim z utemeljitvijo, da bo MOL vsa parkirna mesta, ki se trenutno oddajajo skladno s prvim odstavkom 21. člena Odloka, v prihodnje dodelila izbranemu koncesionarju. Pobudnica meni, da njena morebitna prijava na javni razpis za priznanje pravnega interesa v tej zadevi ni odločilna. Ključna naj bi bila njena želja, da dejavnost še naprej opravlja v tržnem pravnem režimu.

B.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakon o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.Pobudnica, ki opravlja dejavnost izposoje in souporabe električnih vozil na območju MOL, svoj interes za izpodbijanje Koncesijskega akta utemeljuje z željo po ohranitvi obstoječih tržnih pogojev opravljanja te dejavnosti. Splošen in abstrakten pravni interes, ki se kaže v nestrinjanju pobudnice z izpodbijano ureditvijo, za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ne zadošča. Prav tako pobudnica pravnega interesa ne more utemeljiti s trditvijo, da Koncesijski akt posega v njen lasten položaj, ker spreminja pravno okolje izvajanja dejavnosti, ki jo pobudnica opravlja. Izpodbijani Koncesijski akt je namreč splošni pravni akt (predpis), s katerim je MOL uredila bistveno vsebino koncesijskega razmerja in postopek podelitve koncesije. Na njegovi podlagi bo izpeljan postopek javnega razpisa, izdan akt o izbiri koncesionarja in sklenjena koncesijska pogodba. Način opravljanja dejavnosti se zgolj z uveljavitvijo Koncesijskega akta za pobudnico ni v ničemer spremenil. Ustavno sodišče, ne da bi se v tem sklepu opredeljevalo do problematike morebitne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2), zato ugotavlja, da pobudnica ni izkazala, da bi odločitev o protiustavnosti Koncesijskega akta izboljšala njen pravni položaj.

7.Pobudnici je zoper odločitev Mestne uprave MOL o vlogi za izdajo parkirne dovolilnice zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – ZUS-1). V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica tudi z zatrjevanjem, da Koncesijski akt vpliva na odločanje MOL o podeljevanju dovolilnic za parkiranje, ne more izkazati pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Koncesijskega akta.

8.Iz navedenih razlogov pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Koncesijskega akta, zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

9.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebno utemeljeni razlogi, ki jih udeleženki nista izkazali. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da nosita pobudnica in nasprotna udeleženka vsaka svoje stroške postopka s pobudo sami (2. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik