10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., s.p., iz Ž., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper Sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 20/2003 z dne 6. 3. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 944/2002 z dne 24. 10. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Pg 163/00 z dne 11. 4. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da pravna dejanja tožeče stranke (sklenitev več asignacijskih pogodb), storjena v korist ustavnega pritožnika (v pravdi tožene stranke), nimajo pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke. Toženi stranki je naložilo, da mora v stečajno maso tožeče stranke plačati 5.200.000 SIT z zamudnimi obrestmi, in ji naložilo plačilo pravdnih stroškov.

Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravice do povračila škode (26. člena Ustave).

B.

3.Pritožnik uveljavlja razloge, ki se nanašajo izključno na vsebinsko odločitev o domnevno nepravilni uporabi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - ZPPSL). Odločitev Vrhovnega sodišča se nanaša le na procesno vprašanje dopustnosti revizije. Preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča se zato omejuje le na vprašanje, ali je bila z zavrženjem revizije kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožnik sicer navaja, da je Vrhovno sodišče zmotno presodilo, da se sklenjene asignacije ne opirajo na isto dejansko ali pravno podlago, vendar ustavna pritožba ne vsebuje razlogov, iz katerih bi izhajalo, da so bile z zavrženjem revizije kršene katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker s sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper ta sklep ni sprejelo v obravnavo.

4.Razlogi, s katerimi pritožnik uveljavlja kršitev človekovih pravic, se nanašajo na vsebinsko odločitev o zahtevku, na kar se nanaša sodba sodišča druge stopnje. Vendar ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, ker je prepozna. V skladu z 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. Iz vročilnice Okrožnega sodišča v Ljubljani je razvidno, da je pritožnik sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 944/2002 z dne 24. 10. 2002 prejel dne 25. 11. 2002. Z vložitvijo nedovoljene revizije si pritožnik tega roka ni varoval. Ustavna pritožba, vložena dne 23. 4. 2003, je torej očitno prepozna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger