4. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. V., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 582/2003 z dne 13. 1. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je združilo izvršilni zadevi št. In 02/00272 (zoper oba pritožnika) in št. In 02/00291 (zoper prvega pritožnika) zaradi enotnega obravnavanja. S sklepom št. In 02/00272 z dne 19. 8. 2003 je odločilo o ugovorih obeh pritožnikov zoper sklepa o izvršbi, izdana v obeh izvršilnih zadevah, in jih kot neutemeljene zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo obeh pritožnikov zavrnilo kot neutemeljeno. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in navedlo pravilne razloge – da je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova in da so upoštevni le tisti ugovorni razlogi, ki jih sta jih pritožnika ustrezno utemeljila. Pritožbi prvega pritožnika v pridruženi zadevi (št. In 02/00291) pa je Višje sodišče ugodilo in v tem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi nasprotujeta odločitvi Višjega sodišča in zatrjujeta kršitev drugega odstavka 14. člena, 22. in 25. člena Ustave. Sodišče naj ne bi upoštevalo, da se predlog za izvršbo in izvršilni naslov ne ujemata. Izvršilni naslov se namreč glasi na tolarsko protivrednost DEM, medtem ko se predlog glasi na EUR. Poleg tega iz izvršilnega naslova izhaja, da je njegov sestavni del tudi amortizacijski načrt, ki ga pa upnik predlogu za izvršbo ni priložil. Takšno ravnanje Višjega sodišča naj bi bilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 910/99), po kateri mora tudi Višje sodišče po uradni dolžnosti preveriti skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom (pravilno predlogom za izvršbo). Pritožnika očitata sodišču, da se do večine pritožbenih navedb sploh ni opredelilo. Sodišče naj bi očitno privilegiralo upnika, saj je njegove navedbe po vložitvi izvršilnega predloga upoštevalo, medtem ko navedb pritožnikov po izteku roka za vložitev ugovora ni upoštevalo. Ugovor zastaranja je bil po mnenju obeh pritožnikov vložen pravočasno. Dolžnika vse do vročitve pripravljalne vloge upnika z dne 3. 7. 2003 nista bila seznanjena s tem, kdaj in koliko je upnik nakazal kreditojemalcu (prvemu pritožniku kot samostojnemu podjetniku posamezniku) in ne dolžnikoma, kot nepravilno ugotavlja pritožbeno sodišče.

3.Druga pritožnica v ustavni pritožbi poleg tega navaja tudi, da nikoli ni prejela niti sklepa o izvršbi niti predloga za izvršbo s priloženimi listinami. Pooblaščenec prvega pritožnika je vložil ugovor tudi zanjo, ki je to dejanje naknadno odobrila. Kot prvo pisanje naj bi ji bil vročen upnikov odgovor na ugovor, zato naj bi bili vsi njeni ugovori, vloženi s pripravljalno vlogo z dne 13. 6. 2003, pravočasni.

4.V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 29. 3. 2005 prvi pritožnik uveljavlja tudi kršitev 23. člena Ustave. Sodišču očita, da je postopalo nezakonito, ker je ravnalo, kot da gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, čeprav gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

B.

5.Ustavno sodišče je ustavni pritožbi A. A. in B. B. zaradi skupnega obravnavanje združilo (48. člen Poslovnika Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr. – v nadaljevanju Poslovnik).

6.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

7.Pritožnika kršitev pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) utemeljujeta z navedbami, da sta sodišči dovolili izvršbo, kljub temu da se izvršilni naslov glasi na tolarsko protivrednost DEM, predlog za izvršbo pa na EUR. Ta očitek ni utemeljen. Uvedba eura je pomenila, da so se vse vrednosti, ki so bile izražene v enotah nacionalnih valut držav članic Evropske unije, ki so uvedle euro, z dnem 1. 1. 2002 avtomatično spremenile v zneske v euru po fiksnih menjalnih razmerjih, veljavnih med valutami držav euro območja in eurom, od dne 1.1.1999 dalje (z izjemo za Grčijo, za katero razmerje velja od dne 1. 1. 2001 dalje). Da je izračun napačen, pritožnika nista uveljavljala.

8.V zvezi s kršitvijo 22. člena Ustave druga pritožnica dodaja, da ji sklep o izvršbi ni bil nikoli vročen, vendar je pooblaščenec prvega pritožnika kljub temu vložil ugovor, ki ga je pritožnica naknadno odobrila. Zato druga pritožnica meni, da so tudi njeni ugovori (med katerimi je tudi ugovor zastaranja) zoper sklep o izvršbi, podani v pripravljalni vlogi z dne 13. 6. 2003, pravočasni. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave vsebuje tudi pravico stranke do izjave, ki sodišču preprečuje, da bi svojo odločitev oprlo na dejstvo, o katerem se stranka v postopku ni imela možnosti izjaviti. Pritožničin očitek o kršitvi navedene ustavne pravice z izpodbijanim sklepom ni utemeljen. S tem, ko je pritožnica naknadno odobrila procesno dejanje pooblaščenca, je uresničila tudi svojo pravico do izjave, hkrati pa to pomeni, da se je seznanila s vsebino sklepa o izvršbi in drugih listin. S tem, ko sodišče ni upoštevalo ugovornih navedb iz pripravljalne vloge z dne 13. 6. 2003 zaradi prekluzije, ni kršilo pravice do enakega varstva pravic. Z odobritvijo dejanja pooblaščenca so tudi za pritožnico nastale pravne posledice prekluzije. Iz priloženih listin tudi izhaja, da je bila sporna vloga vložena časovno po naknadni odobritvi dejanja pooblaščenca. Iz vloge prav tako izhaja, da se na novo (in prepozno) uveljavlja zgolj ugovor zastaranja, ki pa ne bi bil upošteven, tudi če bi bil pravočasen. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da v času odločanja o dovolitvi izvršbe stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika A. A., s.p., še ni bil začet, temveč je bil vložen zgolj predlog za uvedbo stečajnega postopka. Pravne posledice stečajnega postopka (med drugim tudi dospelost terjatev) pa ne nastopijo z dnem vložitve predloga za začetek stečajnega postopka, temveč šele z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko sodišča (prvi odstavek 103. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – ZPPSL).

9.Iz navedb, s katerimi pritožnika utemeljujeta zatrjevano kršitev 22. in 25. člena Ustave, ne izhaja, da bi pritožnika očitala, da sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe, temveč da se z odločitvijo sodišča ne strinjata. To za utemeljitev kršitve teh ustavnih pravic ne zadošča. S pavšalnim očitkom, da je sodišče privilegiralo upnika, pritožnika prav tako ne moreta utemeljiti kršitve 22. člena Ustave.

10.Ustavno sodišče ni upoštevalo dopolnitve ustavne pritožbe, ki je bila vložena po izteku roka za vložitev ustavne pritožbe. Na podlagi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Zato po izteku tega roka v dopolnitvah ustavne pritožbe ni dovoljeno zatrjevati novih kršitev.

11.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

12.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger