Jedro

Če otroci stike zavračajo, je zaradi ugotavljanja njihove koristi treba ugotoviti, zakaj jih zavračajo in v povezavi s tem presoditi, če, kakšni in koliko stikov je posameznemu otroku v korist.

Pri ugotavljanju zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka je treba ugotoviti realne pridobitne zmožnosti. Upoštevajo se zmožnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. in IV. točki izreka razveljavi ter v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagateljice in spremenilo svoj sklep II N 150/2020 z dne 4. 3. 2021 glede načina izvajanja stikov mld. A. A., B. B. in C. C. z očetom (nasprotni udeleženec) tako - da potekajo pod nadzorom ob navzočnosti socialne delavke v prostorih CSD vsak drugi teden v trajanju ene ure v terminu, ki ga bo določil CSD po predhodni psihološki pripravi otrok in nasprotnega udeleženca, in sicer v obdobju treh mesecev; - nadaljnje tri mesece nasprotni udeleženec izvaja stike z otroki vsak drugi teden ob torkih, ko jih prevzame v vrtcu in šoli in jih do 18. ure vrne na njihov dom; - po poteku tega obdobja se izvedejo štirje vikend stiki na način, da nasprotni udeleženec vsak drugi teden ob sobotah prevzame otroke ob 10. uri na njihovem domu in jih do 18. ure vrne na dom matere; - nato se izvedejo štirje vikend stiki na način, da nasprotni udeleženec vsak drugi teden ob sobotah prevzame otroke ob 15. uri na njihovem domu in jih vrne v nedeljo do 18. ure; - v nadaljevanju pa stiki potekajo vsak drugi vikend od petka od 16. ure, ko nasprotni udeleženec prevzame otroke na njihovem domu in jih v nedeljo do 18. ure vrne; - ko se bodo pričeli stiki tekoče izvajati, se dodajo še stiki v času praznikov, medletnih in poletnih počitnic, po v sklepu sodišča določno opisanem vrstnem redu (točka I izreka). V II. točki izreka je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za znižanje v sklepu II N 150/2020 z dne 4. 3. 2021 določene preživnine. Kar sta udeleženca zahtevala več ali drugače je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka III izreka) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (točka IV izreka).

2.Pritožuje se nasprotni udeleženec, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlog predlagateljice v celoti zavrne, njegovemu predlogu pa v celoti ugodi ter predlagateljici naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je odločitev o izvajanju stikov pod nadzorom dopustna le z začasno odredbo po 163. členu Družinskega zakonika (DZ). Tudi pojasnilo te odločitve ni zadostno. Nikjer ni pojasnjeno, zakaj je enako odločitev sprejelo za vse otroke, če naj bi imela primanjkljaj samo A. A. V ugotavljanje konkretnih potreb A. A. se ni spuščalo, poleg tega je ugotovitev, da ima A. A. primanjkljaj, sprejelo zgolj na podlagi navedb predlagateljice. Ni jasno, kako naj bi domnevno agresivno in žaljivo vedenje nasprotnega udeleženca, ki sploh ni izkazano, vplivalo na njegov odnos do otrok. Če že, je bil nestrpen do CSD in drugih organov, nikoli pa ni njegovo ravnanje usmerjeno zoper otroke. Iz obrazložitve ne izhaja, zakaj je sodišče sploh spremenilo s sodno odločbo določene stike; sodišče se ne opredeli do spremenjenih razmer. Niti pravna podlaga te odločitve ni navedena. Taka odločba ne dosega niti minimalnega standarda obrazloženosti in se je ne da preizkusiti, onemogočena je tudi ustavno zagotovljena pravica do pravnega sredstva. Ves čas postopka je trdil, da si želi imeti stike zunaj prostorov CSD, saj v to institucijo nima zaupanja, ker jo krivi za to, da s svojimi otroki že več let nima stikov. Do njegovega predloga, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne delavke CSD, a ne v prostorih CSD, ki mu predlagateljica ni nasprotovala, se sodišče ni opredelilo. Glede na vse navedeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je eden izmed bistvenih elementov pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS (URS), varuje pa jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v 6. členu.

Pri zavrnitvi predloga za znižanje preživnine sodišče ni upoštevalo, da so se dohodki pritožnika močno zmanjšali, predlagateljičini pa močno povečali, ter da se mu je rodila še ena hčerka. Razlaga sodišča, da rojstvo otroka ne predstavlja bistvene spremembe, je nerazumljiva. Ni mogoče pričakovati, da bo pritožnikova žena plačevala vse stroške skupne hčerke. Spregledano je, da stanovanje oddaja pritožnikova žena ter da je od prejetih najemnin potrebno odšteti davek, ki ga plačuje najemodajalec. Namerava se zaposliti, vendar pa, ker je imel prej nadpovprečno plačo, ni pričakovati, da bo imel tako plačo tudi v prihodnje. Do dejstva, da se je plača predlagateljice znatno povišala, se sodišče ni opredelilo. Do navedb, da je predlagateljici nakazal celotno kupnino od prodaje stanovanjske hiše in se iz nje lahko pokrije preživnina, se predlagateljica ni opredelila in se štejejo za resnične, sodišče pa tega v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo.

Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča v celoti nepravilna, je zmotna tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče bi jih moralo v celoti naprtiti v plačilo predlagateljici.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je odločitev o stikih pod nadzorom CSD pravilna, saj je zaradi neizvajanja stikov potrebno prehodno obdobje treh mesecev, kar je dovolj kratka doba, da se otroci in nasprotni udeleženec ustrezno pripravijo na izvajanje stikov. Sodišče prve stopnje je temeljito pretehtalo vse okoliščine, ki narekujejo in so narekovale odločitev o spremembi stikov in jih upoštevalo v izpodbijani odločbi. Ker je nasprotni udeleženec v lastno škodo odtujil znatno osebno premoženje, ne opravlja svoji izobrazbi, znanju in izkušnjam ustreznega dela, skriva premoženje in dohodke, za vse to pa ni navedel nobenega tehtnega razloga, stroški preživljanja otrok pa se povečujejo, je odločitev o zavrnitvi predloga za znižanje preživnine pravilna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da potrdi izpodbijani sklep.

Glede spremembe stikov

Pritožba zoper odločitev o stikih je utemeljena.

Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok (osmi odstavek 141. člena DZ). Stiki med nasprotnim udeležencem in njegovimi otroci, dne 2016 rojeno A. A., B. B., roj. 2018, ter C. C., roj. 2020, so bili urejeni s pravnomočno sodno odločbo - sklepom z dne 4. 3. 2021. Izvajali so se med tednom in dela prostimi dnevi, a le do 26. 1. 2022, ko so otroci stik z njim zavrnili. Nasprotnemu udeležencu je bil 12. 4. 2022 izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in otrokom, ki je bil nato večkrat podaljšan; prepoved približevanja nasprotnega udeleženca otrokom je veljala do 7. 2. 2024. Sodno določeni stiki se tako že več let ne izvajajo in ugotovljeno je, da otroci stike z nasprotnim udeležencem zavračajo. Večletna prekinitev stikov predstavlja spremenjene razmere in mora sodišče ponovno presoditi, kakšni stiki so otrokom v korist. S stiki se namreč prvenstveno zagotavljajo koristi otrok (prvi odstavek 141. člena DZ).

Sodišče prve stopnje je z namenom ponovne vzpostavitve stikov nasprotnega udeleženca z otroki 15. 2. 2024 na podlagi 163. člena DZ izdalo začasno odredbo o stikih pod nadzorom. Kljub dejstvu, da se ni izvedel niti en nadzorovan stik, je nato še z izpodbijanim končnim sklepom določilo nadzorovane stike za obdobje treh mesecev. DZ v 163. členu določa, da se stiki pod nadzorom določijo le v okviru začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe mora sodišče ugotavljati, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ, saj je začasna odredba ukrep za varstvo koristi otroka. Pri izdaji končne odločbe pa je naloga sodišča, da ugotovi največjo korist otrok. Načeloma je v korist otrok, da imajo redne in pogoste stike z nerezidenčnim staršem.

Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ker otroci že tri leta in pol niso imeli stikov z očetom, bo stik za njih zelo travmatičen, pričakovati je, da bodo stike odklanjali ali občutili stisko, zato jih je treba pripraviti in je nujno, da so pri stikih navzoči strokovni sodelavci CSD ter da bo treba ugotoviti, ali so otroci pridobili zaupanje nasprotnega udeleženca. Slednje bi moralo sodišče ugotoviti pred izdajo končnega sklepa. Niti en stik v skladu z začasno odredbo se ni izvedel, zato je iluzorno pričakovati, da bi zaživeli s končno odločbo določeni stiki. Taka odločitev je materialnopravno zmotna. Če otroci stike zavračajo, je zaradi ugotavljanja njihove koristi treba ugotoviti, zakaj jih zavračajo in v povezavi s tem presoditi, če, kakšni in koliko stikov je posameznemu otroku v korist. Sodišče (in CSD) mora izvesti vsa potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahteva varstvo pravic in koristi otrok (153. člen DZ) in mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok (drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

Utemeljeno pritožba opozarja tudi, da je potrebno ugotavljati korist posameznega otroka in bi moralo sodišče prve stopnje raziskati dejansko stanje v zvezi s trditvami predlagateljice o posebnih potrebah A. A.

Višje sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično pomanjkljivo izpeljanega dokaznega postopka pritožbi nasprotnega udeleženca glede odločitve o stikih ugodilo in razveljavilo I. točko sklepa sodišča prve stopnje, zadevo pa mu vrača v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Potrebno bo namreč obsežno dopolniti dokazni postopek in izvajati ukrepe s ciljem, da se s končno odločbo zagotovi največja korist otrok. Pritožbeno sodišče vsega navedenega ne more storiti samo, saj bi bilo s tem nedopustno poseženo v pravico udeležencev postopka do pritožbe.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, zakaj otroci zavračajo stike z očetom in kakšni ukrepi so potrebni za ponovno vzpostavitev stikov, prizadevati se bo moralo za izvedbo teh ukrepov, če se bo ugotovilo, da je to v korist otrok. Gre za strokovna vprašanja, ki verjetno presegajo strokovno znanje delavcev CSD, torej bo potrebno angažirati izvedenca. Pritožbeno sodišče opozarja, da zaradi zagotavljanja koristi otrok sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci postopka ne zatrjujejo in izvaja dokaze po uradni dolžnosti (7. člen ZNP-1) ter da mora sodišče, če ugodi dokaznemu predlogu enega udeleženca postopka za zaslišanje strank, zaslišati oba udeleženca postopka.

Glede znižanja preživnine

Pritožba ni utemeljena.

Tudi preživnina, ki jo mora plačevati nasprotni udeleženec za A. A., B. B. in C. C. je bila določena s sklepom sodišča z dne 4. 3. 2021, ki je izvršilni naslov. Skladno s prvim odstavkom 197. člena DZ se višina z izvršilnim naslovom določene preživnine lahko spremeni le, če se bistveno spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. V izvršilnem naslovu znaša preživnina 333,00 EUR za vsakega otroka.

V točki 22. obrazložitve je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da se potrebe otrok od določitve preživnine niso spremenile. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija konkretizirano. Ni res, da sodišče ni presojalo trditev nasprotnega udeleženca o občutnem zmanjšanju njegovih dohodkov na eni strani in povečanju dohodkov predlagateljice na drugi ter dejstva, da se mu je rodila še ena hčerka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec, ko je bil s predlagateljico, zaposlen, kasneje se je zaposlil pri sedanji ženi, ki pa mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi, čeprav je dejavnost še opravljala, sedaj ni zaposlen niti ni prijavljen kot iskalec zaposlitve (točka 27. obrazložitve izpodbijanega sklepa). Svoje nepremično premoženje, ocenjeno na 155.223,20 EUR, je prenesel na svojo sedanjo ženo in tako po svoji volji zmanjšal svoje premoženje. V nanjo prenešeni nepremičnini sedanja žena nasprotnega udeleženca opravlja s. p. in oddaja sedem stanovanj, za kar prejema najemnine v skupni višini 1.894 EUR mesečno (točka 30. izpodbijanega sklepa). Nadalje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec po izobrazbi biotehnolog, bil je zaposlen in imel dobro plačo, da se sedaj ne bi mogel ponovno zaposliti, ni izkazal, saj je dela zmožen.

Pri ugotavljanju zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka je treba ugotoviti realne pridobitne zmožnosti. Upoštevajo se zmožnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje1. Nasprotni udeleženec ni izkazal nobenega objektivnega razloga, ki bi mu preprečeval ohranitev takega premoženjskega stanja, ki mu omogoča preživljanje svojih otrok. Rojstvo novega otroka je razlog za spremembo predhodno določenih preživninskih obveznosti le, če preživninski zavezanec dokaže, da jih resnično ne zmore plačevati ravno zaradi rojstva novega otroka. Zaključek prvostopenjskega sodišča v točki 31. obrazložitve, da nasprotnemu udeležencu to glede na njegovo in premoženjsko stanje njegove nove žene ni uspelo, je pravilen. Zakonca sta dolžna svoje otroke preživljati v skladu s svojimi zmožnostmi. Glede na ugotovljena dejstva so premoženjske zmožnosti sedanje žene nasprotnega udeleženca dobre. Nasprotni udeleženec ima s sodno odločbo določeno preživninsko obveznost, kar morata zakonca vzeti v obzir, ko se odločata, kako bosta preživljala svojo družino. Če sta se odločila, da nasprotni udeleženec ne bo več zaposlen, bo pač morala večji del finančnih bremen za hčerko prevzeti njegova žena. Nasprotni udeleženec se ne more okoristiti na račun truda predlagateljice, ki je ob tem, da že več let brez vsakršne pomoči nasprotnega udeleženca skrbi za njune tri otroke, še doštudirala in si na ta način zagotovila višjo plačo. Načrtovanje svojih odhodkov bo moral nasprotni udeleženec usklajevati s sedanjo ženo, pri tem pa upoštevati svojo s sodno odločbo določeno preživninsko obveznost.

1.Tudi od drugih dohodkov, ne le najemnin, se plačujejo davki, pa jih sodišče pri oceni dohodkov ob ugotavljanju preživninskih zmožnosti staršev ne ugotavlja. Ne gre namreč za natančen matematični preračun in še manj ugotavljanje davčnih obveznosti preživninskih zavezancev ali njihovi partnerjev. Navedbe o nakazilu kupnine od prodaje stanovanjske hiše so brezpredmetne. Premoženjska razmerja razvezanih zakoncev se urejajo samostojno in ne skupaj z njuno preživninsko obveznostjo do otrok. Le če bi med udeležencema obstajal izrecen sporazum, da nakazana sredstva predstavljajo plačilo preživnine, bi se štela za izpolnitev preživninske obveznosti.

2.V pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za znižanje preživnine uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP ni, je višje sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca glede preživninske obveznosti zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Prim. sodba in sklep VS RS II Ips 134/99.