Jedro

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da predstavlja izdano gradbeno dovoljenje dejansko dovoljenje za gradnjo treh posamičnih gradbenih enot (vrstne hiše). V projektni dokumentaciji namreč niso predvideni trije enostanovanjski objekti v nizu, pač pa ena stanovanjska hiša s tremi stanovanjskimi enotami, pri čemer je nesporno, da je v objektu predviden en skupni vhod za vse stanovanjske enote, da so predvideni skupni prostori za kolesa, vozičke in da ima objekt skupno gradbeno parcelo ter skupne naprave, vsako stanovanje pa je zaključena individualna celota.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Koper v ponovnem postopku izdala investitorju družbi A. d.o.o. gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta s tremi stanovanjskimi enotami na parc. št. 212/15 in 212/16 k.o. B. v skladu s tam navedenimi pogoji z maksimalnim gabaritom dimenzije 18,80 m x 8 m z dvema zamikoma po 1,60 m in balkoni v etažah nepravilne oblike dimenzije od 1,00 m do 1,80 m x 18 m ( po celi dolžini severozahodne fasade), z vertikalnimi gabariti objekta K+P+1+M. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da je bilo dne 21. 12. 2007 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-330/2007, ki je bilo odpravljeno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-62/2008-4 MŠ z dne 24. 4. 2008. V ponovnem postopku je upravni organ prve stopnje sledil navodilom Ministrstva za okolje in prostor ter v ponovni obravnavi po uskladitvi podatkov predloženega projekta, ugotovil da je pravica graditi izkazana v celoti ter natančno in popolno ugotovil dejstva glede tlorisnih in višinskih gabaritov objekta, oblikovanja strehe in izvedbe napeljave komunalnih vodov ter izpolnjevanja pogojev za gradnjo. Zavrnil je ugovore tožeče stranke, da predvideni objekt ni individualna stanovanjska hiša. PUP Žusterna v 10.členu določa, da je ureditveno območje A namenjeno individualni stanovanjski gradnji, v takšnem objektu pa so lahko največ tri stanovanjske enote. V projektni dokumentaciji je predvidena ena stanovanjska hiša s tremi stanovanjskimi enotami in tako tudi klasificirana s šifro 1221 po Uredbi o enotni klasifikaciji objektov. Objekt je projektiran skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, ki določa za dvo in večstanovanjske stavbe skupne prostore in zemljišča, skupne gradbene elemente, skupne instalacije, naprave in opremo, vsako stanovanje v objektu pa mora biti zaključena celota. Sporni objekt ima en skupni vhod za vse tri stanovanjske enote, predvideni so skupni prostori za kolesa, vozičke in ima skupno gradbeno parcelo in skupne naprave, vsako stanovanje pa je zaključena individualna celota. Iz geodetske zazidalne situacije je razvidno, da je etažnost objekta K+P+1+M s tem da je klet vkopana s treh strani v zemljo, da je objekt oddaljen od javne ceste več kot 5 metrov ter da je objekt skladen z že obstoječo grajeno strukturo, volumnom in identiteto območja v katerem se nahajajo objekti, ki so pretežno večstanovanjske stavbe po izgledu tipske arhitekture, kar je skladno z 19. členom PUP. Velikost gradbene parcele meri 525 m, kar je primerljivo z velikostjo okoliških parcel, odmiki od parcelnih mej so 4 m ali več, pozidanost gradbene parcele je 1/3 (parcela meri 552 m, stavbišče 183,25 m, stopnja izkoriščenosti je 33 %) kar je skladno z 31. členom PUP. Pri presoji vplivnega območja, ki ga je določil odgovorni projektant umestitve v prostor v vodilni mapi PGD št. ... je prikaz vplivnih območij glede osenčenja sosednjih nepremičnin (študija osončenja v načrtu arhitekture) iz katere je upravni organ ugotovil, da senca, ki pade dne 21. 12. ( to je na dan največjega možnega osenčenja) in dne 20. 5. sicer na sosednje nepremičnine, vendar so to le objekti, v katerih se ljudje ne zadržujejo stalno. Navedeno na podlagi 22. člena Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04 in 54/05) pomeni, da osenčenja ni. Dne 20. 1. 2009 pa je celotno dokumentacijo preveril izvedenec C.C. in podal izjavo, da je projekt gradbenih del popravljen v skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 24. 4. 2008. Glede na to, da je zahtevek investitorja skladen z veljavnim prostorskim aktom, da je projekt izdelala fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta in glede na to, da so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, je ugotovil, da ima projekt vse sestavine predpisane v 57. in 58. členu ZGO-1, ugotovil je, da so izpolnjeni zakonski pogoji iz 66. člena ZGO-1 za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je zahtevi ugodil in izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje. Tožena stranka je z odločbo št. 35108-62/2008-8 z dne 27. 5. 2009 pritožbi tožečih strank zoper izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeni, potem ko je ugotovila, da je prvostopni organ pri vodenju upravnega postopka za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja ravnal v skladu z zakonom, pravilno je ugotovil, da je javno pravnim pogojem za obravnavano gradnjo po prostorskem izvedbenem aktu, ki velja na obravnavanem območju zadoščeno, s čemer je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tožečima strankama je pojasnil, da stranski udeleženci lahko varujejo svoje pravice in pravne koristi v okviru določb prostorskega akta ter da v primeru, ko je pogojem prostorskega akta zadoščeno njihovih ugovorov ni mogoče upoštevati.

Tožeči stranki v tožbi vztrajata, da je iz grafične dokumentacije, ki je priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mogoče ugotovi, da gre za tri enostanovanjske hiše in ne za eno večstanovanjsko hišo. Gre namreč za tri vrstne hiše, ki so ločene ene od druge v diagonali, kar pomeni, da gre za tri ločene objekte, katerih edina skupna točka je skupni vhod. Objekt kot tak ni nič posebnega, saj gre za šolski primer vrstnih hiš, s to razliko, da je vhod skupen, kar pa ne bi smelo biti bistveno. Nadalje navajata, da so balkoni na spornem objektu obrnjeni navzgor, proč od morja, vse z očitnim namenom, da se omogoči gradnja novih vrstnih hiš neposredno pod spornim objektom, kar bo imelo katastrofalen vpliv na okolico. Investitorju je bila za enak objekt že zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, v ponovnem postopku pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje za povsem enak objekt, kar ni sprejemljivo. Ugovarja, da stoji sporna gradnja na območju hudournika, kar je v nasprotju z javnim interesom, ugovarja pa tudi soglasjem, ki so bila izdana že leta 2005 in se po njenem mnenju, v ponovljenem postopku ne bi smela uporabiti. Ugovarja pa tudi temu, da so okna spornega objekta usmerjena v njen objekt in zakonitosti postopka parcelacije parcele, na kateri stoji sporni objekt. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo reši zadevo, oziroma vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Prizadeta stranka A. d.o.o. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožečih strank kot neutemeljene in jima očita, da vlagata pravna sredstva le zato, da bi zavlačevala gradnjo in s tem škodila investitorju.

Tožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka: Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podal pravilne razloge za svojo odločitev, ki jih je potrdil tudi upravni organ druge stopnje z odločbo, s katero je zavrnil pritožbi tožečih strank. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da se predvidena gradnja stanovanjskega objekta s tremi stanovanjskimi enotami nahaja na parc. št. 212/15 in 212/16 k.o. B., ki je po dolgoročnem planu Občine Koper (Uradne objave 25/86, 10/80, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94,14/95 in 11/98), Družbenemu planu Občine Koper (Uradne objave št.36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98) in Spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave št. 16/99, 33/01) v planski celoti KS-23, A 3, za katero je določen način urbanističnega urejanja s prostorsko ureditvenim načrtom Žusterna (Uradne objave št. 29/01, v nadaljnjem besedilu PUP), to je v ureditvenem območju za poselitev, ki je namenjeno za stanovanjsko rabo in sicer območje dopolnilne individualne stanovanjske zazidave. V navedenem ureditvenem območju je na podlagi 10. člena PUP dopustna individualna stanovanjska zazidava z maksimalno tremi stanovanjskimi ali poslovnimi enotami, maksimalne etažnosti K+P+1+M, pri čemer je klet vkopana s treh strani, višina kolenčnega zidu mansarde pa je 1,10 m. Iz upravnega spisa -geodetske zazidalne situacije je razvidno, da je sporni objekt etažnosti K+P+1+M, da je klet vkopana s strani in da je višina kolenčnega zidu 1,10 m. Nadalje je razvidno, da je bilo v postopku ugotovljeno, da gre za dopolnilno gradnjo, da je objekt oddaljen od javne ceste več ko 5 m, da je objekt skladen z obstoječo grajeno strukturo, volumnom in identiteto območja v katerem so objekti, ki so pretežno večstanovanjske stavbe po izgledu tipske arhitekture, kar je skladno z 19. členom PUP in da objekt glede vertikalnih gabaritov ne izstopa iz podobe naselja, ter da je predvidena gradnja v skladu z prostorskimi akti in gradbenimi predpisi. To da so bili pri projektiranju upoštevani gradbeni predpisi in temeljne zahteve projektiranja je potrdil tudi izvedenec C.C., ki je pregledal projektno dokumentacijo in o tem podal izjavo. Ugovor tožečih strank, da predstavlja izdano gradbeno dovoljenje dejansko dovoljenje za gradnjo treh posamičnih gradbenih enot (vrstne hiše) ni utemeljen. V projektni dokumentaciji niso predvideni trije enostanovanjski objekti v nizu, ampak ena stanovanjska hiša s tremi stanovanjskimi enotami, ki je po Uredbi o enotni klasifikaciji objektov (Uradni list RS, št. 33/03-CC-SI) kvalificirana s šifro 11221. Objekt je projektiran skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditve stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03), ki določa za dvo in več stanovanjske stavbe skupne prostore in zemljišča, skupne gradbene elemente, skupne instalacije, naprave in opremo, vsako stanovanje pa mora biti zaključena celota. Nesporno je, da je v objektu predviden en skupni vhod za vse stanovanjske enote, da so predvideni skupni prostori za kolesa, vozičke in da ima objekt skupno gradbeno parcelo in skupne naprave, vsako stanovanje pa je zaključena individualna celota. S tem je zadoščeno tudi določbam Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 do 57/08 – SZ-1), ki v 3. členu določa, da imajo dvo in večstanovanjske stavbe posamezne dele stanovanja in skupne dele, iz česar je moč zaključiti, da gre v konkretnem primeru za individualno gradnjo s tremi stanovanjskimi enotami, saj za drugačno razlago v materialnih predpisih ni podlage. Kot je bilo že navedeno je v projektu zadoščeno določbam 19. člena PUP glede zagotovitve oblikovne homogenosti in prilagajanja okoliškim objektom in ureditvam, določbi 20. člena PUP glede višine objekta, 22. člena PUP, ki določa pogoje oblikovanja stavbne mase, pogojem iz 31. člena PUP glede velikosti gradbene parcele, pozidanosti parcele in odmika nove gradnje od parcelnih mej, kakor tudi določbi 1. alinee 2. odstavka 32. člena PUP glede minimalne širine okrog objekta in širine dovozne poti. Izpodbijana odločba je tudi skladna s 34. členom PUP v zvezi z zadostnim številom parkirnih mest in 37. členom PUP, ki določa, da morajo biti vsi objekti priključeni na obstoječe ali novozgrajeno komunalno in energetsko strukturo pod pogoji in soglasji upravljavcev pristojnih podjetij za upravljanje s komunalnim in energetskim omrežjem. Kakor je bilo tožečim strankam že pojasnjeno sta v postopek pritegnjeni kot stranska udeleženca, in lahko v postopku varujeta le svoje pravice in pravne koristi, v okviru določb prostorskega akta. Neutemeljeni so torej ugovori, ki se nanašajo na dostopno pot, ki je že obstoječa in priključena na krožno cesto (javno dobro), kar pomeni da posebnega soglasja za uporabo ni potrebno pridobivati. Investitor pa si je pridobil soglasje Mestne občine Koper, Urada za gospodarske javne službe in promet, iz katerega izhaja, da se s predvidenim posegom ne bo zmanjšala prevoznost in preglednost javne poti. Neutemeljeni pa so tudi ugovori, ki se nanašajo na izvedbo priključka fekalne kanalizacije, saj si je za obravnavano priključitev investitor pridobil soglasje Javnega podjetja Komunala. Neupošteven pa je tudi ugovor, ki se nanaša na parcelacijo parcel 212/5 in 212/6 k.o. B., ker parcelacija teh dveh parcel ni predmet tega postopka.

Po presoji sodišča je glede na navedeno izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo v skladu s 1.odstavkom 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.