Jedro

Pravnomočni sklep o razdružitvi skupnega premoženja ni ovira, da tožnik uveljavlja večji solastninski delež v pravdi glede na določbo čl. 10 v zvezi s čl. 8/2 ZNP ter v posledici tega ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženki v znesku 305.500,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tak sklep se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje v nepravdni zadevi odločalo o višini deležev kot o predhodnem vprašanju in ima ta učinek samo v tem postopku in ta ne predstavlja ovire, da se ne bi mogla sprožiti pravda. Ker vprašanje deležev pravdnih strank doslej ni bilo meritorno rešeno v nobeni pravdi, gre za nepravilno uporabo materialnega prava zlasti čl. 10/3 v zvezi s čl. 8/2, ko sodišče odreka možnost meritornega odločanja. Z izpodbijanim sklepom je tudi prizadeta pravica do sodnega varstva po

23. členu Ustave in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

Pritožba je utemeljena.

Stališče, da učinki pravnomočnosti nepravdnega sklepa o razdružitvi skupnega premoženja strank vežejo v tej pravdi nastopajoče stranke, ker so bili vsi udeleženci v nepravdnem postopku ter tožnik kasneje v pravdi ne more več uveljavljati drugačnih solastninskih deležev od tistih, ki so bili podlaga za razdelitev solastne stvari so napačni.

Kljub pravnomočnemu sklepu o razdružitvi ne gre za pravnomočno razsojeno stvar glede na določbe čl. 8/2 v zvezi z 2. in 3. odst. člena 10 Zakona o neprravdnem postopku (Ur. list SRS 30/86 v nadaljevanju besedila ZNP). Ob tem, ko je tožnik že v nepravdnem postopku uveljavljal večji solastninski delež in bil s sklepom napoten na pravdo, njegovo tožbo pa je bila v pravdnem postopku zavržena, ker je ni ustrezno popravil, ne gre kljub pravnomočnemu sklepu o razdružitvi premoženja za pravnomočno razsojeno stvar, saj ima odločba nepravdnega sodišča o predhodnem vprašanju (višina solastninskih deležev učinek samo v nepravdni zadevi (drugi odstavek čl. 8/2 ZNP). Če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo, ne sproži pravde, pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda (tretji odstavek čl. 10 v zvezi z drugim odstavkom istega člena ZNP). Zaradi tega, ker je bila tožnikova pritožba zavržena iz formalnih razlogov, gre za situacijo kot da tožba ne bi bila vložena in v posledici tega tudi glede na določila 10/3 in 2 v zvezi s čl. 8/2 ZNP ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar.

Po presoji pritožbenega sodišča procesnopravno stališče sodišča prve stopnje ni pravilno in je s takim postopanjem sodišče prv stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb 1. odstavka čl. 339 v zvezi s čl. 319 ZPP ter v zvezi s čl. 37 in 10 ZNP ter je bilo zaradi tega pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrinti sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (čl. 365 tč. 3 ZPP). V novem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo vsebinsko odločiti o zadevi.

Izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 ZPP.