Jedro

Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže, kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vloga dolžnika z dne 12.05.2010 se zavrže .

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnika z dne 01.04.2010. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu pravočasno vložil pritožbo z dne 30.04.2010, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je njegov pooblaščenec svoje zaposlene po sprejemu novele ZZP-D podrobno poučil o vsebini 98. člena ZPP in so zato v izogib pravnim posledicam nepredložitve pooblastila pri vsakem prvem pravdnem dejanju, tako tudi po natančnem pregledu njegovega ugovora, prilog ter priloženega pooblastila, zapis o priloženem pooblastilu na sami vlogi označili (obkljukali) ter se pri tem tudi podpisali. Predložitev pooblastila se je na tak način potrjevala tik pred zapiranjem kuverte (kot zadnje opravilo pred odpošiljanjem), zato ni mogoče, da bi pri tem prišlo do napake. Poslovna sekretarka M. V., zaposlena pri dolžnikovem pooblaščencu, ki je izvedla opisani postopek pred odpošiljanjem njegovega ugovora, je dejstvo predložitve pooblastila zabeležila tudi na izvod, ki je ostal v spisu odvetniške pisarne, to dejstvo pa je označila tudi v popisu spisa odvetniške pisarne, ter se ob tem vedno podpisala. Prav tako je navedena poslovna sekretarka originalni izvod pooblastila fotokopirala ter fotokopiran izvod odložila v spis odvetniške pisarne v dokaz, da je originalni izvod priložila. V nadaljevanju opiše postopek vpogleda v sodni spis obravnavane izvršilne zadeve (pri tem opozori, da navedeni spis ni urejen v skladu z določili Sodnega reda – SR in nepravilnosti tudi opiše), ter ugotovljena dejstva in okoliščine. Tako med drugim tudi izpostavi, da v spisu ni drugega izvoda ugovora skupaj s prilogami, čeprav ga je posredoval v dveh izvodih, in sicer za sodišče (kateremu sta tudi bila priložena originalni izvod pooblastila ter odločba za DDV) in nasprotno stranko (ki pa pooblastila ter navedene odločbe ni vseboval, ker to ni potrebno), kakor to od njega zahtevajo določila ZPP. Pooblaščena uradna oseba na informacijskem okencu sodišča prve stopnje mu je v zvezi s tem pojasnila, da je „praksa na COVL pač takšna, da drugi izvod, poslan za stranko, vržejo v koš, saj bi v nasprotnem primeru imeli preveč dokumentacije. Tako en izvod ugovora s prilogami skenirajo in nato, v kolikor je potrebno, skeniran in natisnjen izvod pošljejo nasprotni stranki.“ Toda navedena pooblaščena uradna oseba mu ni znala pojasniti, kdaj so pri njegovem ugovoru ugotovili, da pooblastilo ni priloženo (pred ali po zavrženju drugega izvoda ugovora s prilogami), to pa tudi ni razvidno iz kakršnekoli listine v sodnem spisu. Meni, da mu je sodišče prve stopnje s tem, ko je drugi izvod njegovega ugovora zavrglo, popolnoma onemogočilo dokazovanje dejstva, da je dolžnikov ugovor vseboval tudi pooblastilo, saj bi se to dejstvo v nasprotnem primeru zlahka preverilo. Podrobno tudi opiše postopek, kako je preveril težo pošiljke, ki jo je poslal na sodišče prve stopnje in je vsebovala dva izvoda dolžnikovega ugovora skupaj s prilogami ter pooblastilom in odločbo za DDV. Prav tako izpostavi, da petega odstavka 98. člena ZPP v navedeni zadevi glede na konkretne okoliščine nikakor ni možno uporabiti. Nadalje navaja, da je bilo z izpodbijanim sklepom kršeno načelo pravne države in njegova pravica do enakosti pred zakonom, do enakega varstva pravic, do pravnega sredstva in pravica dostopa do sodnega varstva, pri tem pa se izrecno sklicuje na določbe 2., 14., 22., 23. in 25. člena Ustave R Slovenije – URS. Opozori tudi na (negativne) posledice, ki so ga doletele zaradi domnevne nepredložitve pooblastila. Nazadnje poudari, da je upnikov predlog za izvršbo povsem neutemeljen iz razlogov, ki jih je podrobno pojasnil tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da ugodi njegovi pritožbi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

K temu je še potrebno dodati, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo dolžnikovih navedb, podanih v vlogi z dne 12.05.2010 (list. št. 110 do 112) skupaj s prilogami (list. št. 113 do 116), ki po vsebini predstavljajo dopolnitev njegove pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki je bil dolžniku vročen dne 22.04.2010 (vročilnica na list. št. 50), ne glede na to, da pojasni, zakaj jih ni mogel navesti v pritožbi. Pritožbo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu določeno drugače (tretji odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrže ugovor dolžnika, pa ni določeno drugače. Tako je rok za vložitev pritožbe v danem primeru začeti teči dne 23.04.2010 in se iztekel v petek, dne 30.04.2010 ob 24.00 uri. Ker je dolžnik navedeno vlogo izročil sodišču prve stopnje šele dne 13.05.2010, torej po izteku zakonsko določenega roka za vložitev pritožbe, jo je bilo treba zavreči. Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je dolžnik po svojem pooblaščencu dne 01.04.2009 sodišču prve stopnje priporočeno po pošti izročil ugovor (list. št. 11 do 15) skupaj s prilogami (list. št. 16 do 44) zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 19.03.2010, h kateremu pa njegov pooblaščenec, ki je odvetnik, po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni priložil pooblastila za zastopanje.

Dolžnikov ugovor je pravno sredstvo le proti sklepu o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa lahko vloži pritožbo, razen če je v zakonu določeno, da ni pritožbe (prvi in drugi odstavek 9. člena ZIZ).

Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP). Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP), kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.

Po temeljitem in skrbnem pregledu spisa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je na prvi strani dolžnikovega ugovora (list. št. 11) med drugim navedeno, da je „pooblastilo priloženo“, kar je po pritožbenih navedbah bilo tudi označeno (obkljukano) s strani navedene poslovne sekretarke, zaposlene pri dolžnikovem pooblaščencu. Tudi podpis, ki se nahaja zraven, naj bi bil njen. Vendar je iz te strani njegovega ugovora prav tako razvidno, da je pooblaščena oseba sodišča prve stopnje še istega dne, kot je sodišče prve stopnje dejansko prejelo navedeni ugovor, torej dne 02.04.2010 naredila uradni zaznamek, da k navedenemu ugovoru ni priloženo pooblastilo dolžnikovega pooblaščenca, in se tudi lastnoročno podpisala. Tako ne drži pritožbeni očitek, da dejstvo v zvezi s tem, kdaj so na sodišču prve stopnje ugotovili, da pooblastilo, dano njegovemu pooblaščencu, k njegovemu ugovoru ni priloženo, ni razvidno iz kakršnekoli listine v sodnem spisu.

Pritožbeno sodišče verjame, da je dolžnik svojega pooblaščenca, ki je odvetnik, pooblastil za vložitev ugovora zoper navedeni sklep o izvršbi, toda pritožbeno sodišče tudi nima razlogov, da ne bi verjelo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da njegov pooblaščenec ob vložitvi navedenega pravnega sredstva pooblastila v pisni obliki sodišču prve stopnje ni predložil. Ne gre spregledati, da pritožnik k pritožbi kot dokaz za svoje pritožbene navedbe, da bi naj poslovna sekretarka, zaposlena pri dolžnikovem pooblaščencu, originalni izvod pooblastila fotokopirala ter fotokopiran izvod odložila v spis odvetniške pisarne v dokaz, da je originalni izvod priložila, ni priložil navedene fotokopije pooblastila, je pa priložil (novo) pooblastilo z dne 30.04.2010. K vsemu navedenemu je potrebno še dodati, da se pritožbeno sodišče s pritožbenimi trditvami v zvezi z vpogledom v sodni spis obravnavane izvršilne zadeve in njegovo neurejenostjo v skladu z SR, v zvezi s preveritvijo teže pošiljke, ki jo je dolžnikov pooblaščenec poslal na sodišče prve stopnje in bi naj vsebovala dva izvoda dolžnikovega ugovora skupaj s prilogami ter pooblastilom in odločbo za DDV, kakor tudi z razlogi za neutemeljenost upnikovega predloga za izvršbo, ki jih je navedel tudi v ugovoru za izvršbo, katerega pa sodišče prve stopnje niti ni obravnavalo po vsebini, ni ukvarjalo, ker za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niso pomembne.

Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v skladu s petim odstavkom 98. člena ZPP pravilno in zakonito odločilo, da se ugovor dolžnika iz navedenega razloga zavrže. Ker pritožbena razloga, zaradi katerih je bila vložena pritožba, in na katera mora paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), nista podana, prav tako tudi niso podane kršitve ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena URS, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker dolžnik ni zahteval njihove povrnitve.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.