Jedro

V konkretnem primeru je sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru A. A. mati prvega toženca in druge toženke. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim - Okrožnim sodiščem v Mariboru, vendar pa sta bili obe sodišči na isti lokaciji vse do leta 2010. Razmerja in stiki med sodniki obeh prvostopnih sodišč v istem mestu so nedvomno tesnejši, medsebojno bolj povezani, sodniki obeh sodišč se medsebojno poznajo in tudi sodelujejo. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen tudi v spornem primeru, ko je sodnica okrajnega sodišča mati dveh pravdnih strank v tej pravdi. Gre za najbližje sorodstvo. To pa lahko bistveno vpliva na vtis same nasprotne stranke in javnosti, da bi lahko na odločitev sodišča vplivala navedena okoliščina, ne glede na to, da sicer okrajno in okrožno sodišče nista manjši sodišči. Razen tega se odloča v premoženjskopravnem sporu precejšnje vrednosti. Vseh navedenih okoliščin pa ni mogoče zaobiti na ta način, da bi se posamezni sodniki okrožnega sodišča izločali. Podana je generalna objektivna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka v pravdni zadevi III P 302/2020, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru, predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče in sicer na Okrožno sodišče v Kopru. Poudarja, da sta prva in druga tožena stranka otroka sodnice A. A., zaposlene pri Okrajnem sodišču v Mariboru. V postopku je že prišlo do hudih napak, v katere je vpletena sodnica. Ker sta bili okrajno in okrožno sodišče na isti lokaciji do leta 2010, je jasno, da je povezava med sodniki še vedno močna, da gre za znance, prijatelje, kolege in je zato težko pričakovati, da bo izvedba obravnave nepristranska in sodišče ne more vzpostaviti videza nepristranskosti. Enako velja tudi za višje sodišče v Mariboru, ki je na isti lokaciji kot okrožno in prej okrajno sodišče. 2. Prvi toženec in druga toženka sta v odgovoru na tožbo odgovorila na predlog in navajata, da ne obstajajo zakonski razlogi iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V konkretnem primeru o zadevi ne odloča Okrajno sodišče v Mariboru, kjer je zaposlena kot sodnica mati prvega toženca in druge toženke, temveč stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Zato ne gre za odpravo dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja, določenega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru, saj so temu namenjena redna in izredna pravna sredstva. Prav tako tudi ne gre za postopek nujne delegacije iz 66. člena ZPP. Predlaga zavrnitev predloga.

3. Tudi tretja toženka in četrta toženka sta odgovorili na predlog. Poudarjata, da ne obstajajo okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru. Zapuščinski postopek, na podlagi katerega tožeča stranka utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II D 1165/2013, vodila pa ga je sodnica B. B., ki je na podlagi dednega dogovora, ki so ga sklenile tožene stranke dne 17. 9. 2013, izdala sklep o dedovanju. Tožeča stranka v zapuščinskem postopku ni sodelovala, niti se do izdaje sklepa o dedovanju ni priglasila kot dedič. Zato so neutemeljena zatrjevanja tožeče stranke, da naj bi bila zapuščinska zadeva izpeljana na podlagi položaja in vpliva sodnice A. A. na sodnico B. B. Zapuščinska obravnava se je vodila in zaključila v skladu z zakonom in tedaj obstoječimi dejstvi, brez kakršnegakoli vpliva tretjih oseb. Nasprotna zatrjevanja tožeče stranke so zato neresnična in ostajajo na ravni pavšalnosti, enako kot vse druge navedbe oziroma okoliščine, ki jih navaja v predlogu. Tudi sicer pa o zahtevku tožeče stranke odloča Okrožno sodišče v Mariboru, ki je že več kot deset let organizacijsko in tudi fizično ločeno od Okrajnega sodišča v Mariboru.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka navaja utemeljene razloge, ki opravičujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost inštituta delegacij, delegacija pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard drugih tehtnih razlogov zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali v očeh strank v postopku vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.1 Sodna praksa je že zavzela stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.2 Pri tem je treba pri odločanju upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem sodišče odloča.3

7. V konkretnem primeru je sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru A. A. mati prvega toženca in druge toženke. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim - Okrožnim sodiščem v Mariboru, vendar pa sta bili obe sodišči na isti lokaciji vse do leta 2010. Razmerja in stiki med sodniki obeh prvostopnih sodišč v istem mestu so nedvomno tesnejši, medsebojno bolj povezani, sodniki obeh sodišč se medsebojno poznajo in tudi sodelujejo. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen tudi v spornem primeru, ko je sodnica okrajnega sodišča mati dveh pravdnih strank v tej pravdi. Gre za najbližje sorodstvo. To pa lahko bistveno vpliva na vtis same nasprotne stranke in javnosti, da bi lahko na odločitev sodišča vplivala navedena okoliščina, ne glede na to, da sicer okrajno in okrožno sodišče nista manjši sodišči. Razen tega se odloča v premoženjskopravnem sporu precejšnje vrednosti. Vseh navedenih okoliščin pa ni mogoče zaobiti na ta način, da bi se posamezni sodniki okrožnega sodišča izločali. Podana je generalna objektivna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča. 8. Opisani razlogi torej utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je kot krajevno pristojno sodišče določilo predlagano Okrožno sodišče v Kopru.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepa VSRS I R 164/2020 z dne 11. 12. 2020, I R 50/2021 z dne 19. 5. 2021. 2 Primerjaj sklepa VSRS I R 86/2018 z dne 28. 6. 2018 in I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019 ter tam citirano sodno prakso. 3 Primerjaj sklep VSRS I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010.