Jedro

Sodišče prve stopnje je tako preseglo trditveno podlago pravdnih strank in v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena ZPP presojalo dejanski obseg izvrševanja stvarne služnosti, saj izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage pravdne stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da odslej glasi: "I. Ugotovi se obstoj služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi utrjeni 4 metre široki poti na severu parc. št. z ID znakom 305/5, last tožene stranke, vse od meje te parcele s parc. št. z ID znakom 3202 na vzhodni strani in do meje te parcele s parc. št. z ID znakom 305/6 na zahodni strani, v korist vsakokratnega lastnika parc. št. z ID znaki 316/1, 316/2 in 316/3, ki so last tožeče stranke.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.118,44 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 288,66 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugotovilo obstoj služnostne pravice hoje in vožnje z osebnim avtomobilom s prikolico za potrebe košnje trave oziroma opravil v zvezi s košnjo in sušenjem trave ter s traktorjem in nakladalnim priključkom za potrebe spravila posušene trave po obstoječi utrjeni 4 metre široki poti na severu parc. št. z ID znakom 305/5, last tožene stranke, vse od meje te parcele s parc. št. z ID znakom 3202 na vzhodni strani in do meje te parcele s parc. št. z ID znakom 305/6 na zahodni strani, v korist vsakokratnega lastnika parc. št. z ID znaki 316/1, 316/2 in 316/3, ki so last tožeče stranke (točka I izreka); v presežku (za vse druge potrebe gospodujoče nepremičnine, ki ne predstavljajo košnje trave, opravil v zvezi s sušenjem trave in spravila posušene trave) je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnici) v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v višini 559,22 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje (točka III izreka).

2. Zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje (točki II in III izreka) se pritožuje tožnica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, vse s stroškovno posledico za toženca.

Bistvo pritožbene graje je, da toženec ni nasprotoval navedbam tožnice, da je slednja v času potrebnem za pripostvovanje stvarne služnostne pravice le - to izvrševala z vsemi vozili in ne zgolj z osebnim avtomobilom s prikolico ter s traktorjem in nakladalnim priključkom, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je preseglo trditveno podlago toženca in v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena ZPP dokazno presojalo neprerekana dejstva. Takšnega postopkovnega ravnanja sodišče prve stopnje, v okviru materialno-procesnega vodstva, tudi ni napovedalo, zato je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Toženec na pritožbo tožnice ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago pravdnih strank in neutemeljeno zaključilo, da je tožnica stvarno služnost hoje in vožnje po nepremičnini z ID znakom 605/5, v času teka priposestvovalne dobe (od leta 1996 do leta 2018, drugi odstavek 217. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ)), dejansko izvrševala le za potrebe oprave kmečkih opravil oziroma košnje trave in spravila sena, za kar je uporabljala osebno vozilo s prikolico in traktor z nakladalnim priključkom.

7. Kot je to razvidno iz 12. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje takšen zaključek sprejelo predvsem na podlagi izpovedbe tožnice in priče R. K. ter na podlagi pisnih izjav prič M. R., B. U., M. K. in R. K., ne pa na podlagi lastnih navedb in trditev toženca, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.

8. Pregled zadeve namreč pokaže, da je tožnica že v tožbi navedla, da je stvarno služnost hoje in vožnje od leta 1996 dalje izvrševala z vsemi vozili, čemur toženec tekom postopka na prvi stopnji ni nasprotoval. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke, čemu pa v danem primeru ni tako.

9. Sodišče prve stopnje je tako preseglo trditveno podlago pravdnih strank in v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena ZPP presojalo dejanski obseg izvrševanja stvarne služnosti, saj izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage pravdne stranke.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, kot to izhaja iz točke I izreka te sodbe (1. alineja 358. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Sprememba odločbe o glavni stvari je narekovala tudi spremembo stroškovnega dela sodbe sodišča prve stopnje.

12. Pritožba ne izpodbija s strani sodišča prve stopnje priznanih in odmerjenih pravdnih stroškov tožnice (18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), zato je slednja glede na uspeh v pravdi upravičena do povrnitve 1.118,44 EUR pravdnih stroškov (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. Tožnica je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je toženec dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP), in sicer s stroškovnikom priglašenih 250 točk za pravno sredstvo (tar. št. 21/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju: OT), 2% materialnih stroškov v višini 5 točk (tretji odstavek 11. člena OT) in 22% DDV v višini 33,66 EUR (drugi odstavek 2. člena OT) kar ob upoštevanju vrednosti točke na dan odločanja sodišča druge stopnje v višini 0,60 EUR znaša 186,66 EUR. K temu je potrebno prišteti še sodno takso za pritožbo v višini 102,00 EUR (tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah), kar skupaj znaša 288,66 EUR.

14. Sodišče druge stopnje tožnici ni priznalo s stroškovnikom priglašene nagrade za poročilo stranki o drugostopni odločitvi v višini 20 točk, saj je navedena nagrada, v skladu z ustaljeno sodno prakso, že všteta v nagradi za sestavo rednega pravnega sredstva po tar. št. 21/1 OT.