Jedro

Predlog se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo o zahtevku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Nato je s sklepom ugotovilo, da se šteje pritožba tožencev za umaknjeno in postopek s pritožbo ustavilo.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje sta toženca vložila predlog za dopustitev revizije.

4.Predlog ni popoln.

5.Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo - z razvojem sodne prakse in razlago prava. Zato postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev; kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6.Sodišče druge stopnje je s sklepom I Cp 113/2025 z 19. 3. 2025 odločalo o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje P 77/2023 z 10. 1. 2025, s katerim je to ugotovilo, da se pritožba tožencev šteje za umaknjeno ter da se pritožbeni postopek (zoper sodbo sodišča prve stopnje) ustavi. Sodišče druge stopnje tako ni vsebinsko presojalo pravilnosti sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na tožbeni zahtevek zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ampak le pravilnost sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka.

7.Postavljeno vprašanje iz predloga za dopustitev revizije se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje s 6. 5. 2024 in ne na sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Predlagano revizijsko vprašanje, ki je poleg tega tudi vsebinsko neobrazloženo, se torej nanaša na vsebino sodbe sodišča prve stopnje in ne izpodbija razlogov pritožbenega sodišča glede umika pritožbe in posledične ustavitve pritožbenega postopka.

8.Zakon v 367.b členu ZPP jasno določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj naj bi sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Iz te določbe izhaja, da mora predlagatelj v predlogu izpodbijati odločbo sodišča druge stopnje, česar pa v obravnavanem primeru predlagatelja nista storila.

9.Predlog je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Enako sklep VSRS 303/2024 s 16. 10. 2024.

2Prodajna pogodba, sklenjena med dolžnikom v osebnem stečaju, kot prodajalcem in kupcem, pred pričetkom postopka osebnega stečaja, ki se nanaša na nepremičnino in s katero je določena kupnina v višini tržne vrednosti predmeta prodaje, ter je kupnina s strani kupca plačana prodajalcu še pred začetkom stečajnega postopka nad prodajalcem, ni izpodbojno pravno dejanje na podlagi 271. člena ZFPPIPP.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.