Jedro

Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožeči stranki predložili kakršenkoli dokaz, da sta na podlagi katere od predloženih listin predlagali vpis pravice graditi obravnavani električni priključek prek parc. št. 158/8 k.o. ... v zemljiško knjigo. Predložene listine tudi ne morejo predstavljati „druge listine, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi“. Za kaj takega je namreč potrebna izrecna zakonska določba.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Kranj je kot prvostopenjski upravni organ po pritožbi A.A. (v tej zadevi prizadeta stranka) v skladu z določbo 1. odstavka 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP) dopolnila izvedeni postopek in nato na podlagi 3. odstavka istega člena ZUP z izpodbijano odločbo odpravila gradbeno dovoljenje, ki ga je dne 6. 10. 2008 izdala tožečima strankama za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 158/7 k.o. ... ter zavrnila njun zahtevek za izdajo tega gradbenega dovoljenja. V obrazložitvi navaja, da iz projektne dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, izhaja, da bo elektroenergetski priključek stanovanjskega objekta, ki je predmet tega dovoljenja, izveden od stanovanjskega objekta na naslovu A., ki stoji na zemljišču parc. št. 158/8 k.o. ... Tožeči stranki sta v smislu dokazila o pravici graditi na zemljišču parc. št. 158/8 k.o. ... predložili prodajno pogodbo z dne 18. 2. 2008, v kateri je navedeno, da lastnik zemljišča parc. št. 158/8 k.o. ... soglaša z izgradnjo vodovodnega in električnega priključka na njegovem zemljišču, dokler nima urejenega dvorišča. Prvostopenjski organ je pridobil tudi prodajno pogodbo, s katero je lastništvo na zemljišču parc. št. 158/8 k.o. ... pridobila prizadeta stranka, v kateri je med drugim navedeno, da kupec tega zemljišča dovoljuje kupcema zemljišča parc. št. 158/7 (torej tožečima strankama, op. sodišča) in 158/9 k.o. ... dostop za izgradnjo vodovodnega in električnega priključka, dokler nima urejenega dvorišča. Prvostopenjski organ to določbo interpretira zgolj kot dovoljenje za dostop na zemljišče, ne pa tudi za izgradnjo vodovodnega in električnega priključka. Poleg tega na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo ugotavlja, da je na zemljišču s parc. št. 158/8 k.o. ... vknjižena le lastninska pravica A.A. Tožeči stranki kljub pozivu prvostopenjskega organa vse do dneva izdaje odločbe nista predložili dokazila o pravici graditi, ki bi bilo skladno z določbami 56. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZGO-1), ki je po 1. odstavku 66. člena istega zakona pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je prvostopenjski organ njun zahtevek zavrnil. Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski upravni organ z uvodoma navedeno odločbo zavrnilo pritožbo tožečih strank zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi med drugim navaja, da je v projektni dokumentaciji za gradnjo obravnavane stanovanjske hiše na parc. št. 158/7 k.o. ... gradnja elektro priključka predvidena prek zemljišča s parc. št. 158/8 k.o. ..., v lasti prizadete stranke. Iz prodajne pogodbe, ki sta jo tožeči stranki dne 18. 2. 2008 sklenili z B.B., sicer res izhaja, da lastnik sosednje parc. št. 158/8 k.o. ... soglaša z izgradnjo vodovodnega in električnega priključka na tej parceli, vendar to dovoljenje ni predmet zemljiško knjižnega dovolila, ki daje podlago zgolj za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 158/7 k.o. ..., ne pa tudi morebitne služnosti na zemljišču parc. št. 158/8, ki je s kasnejšo prodajo prešlo v last prizadete stranke. Da je na tem zemljišču vknjižena izključno lastninska pravica prizadete stranke, izhaja tudi iz zemljiške knjige. Tudi pogodba, s katero je lastninsko pravico na parc. št. 158/8 k.o. ... pridobila prizadeta stranka, omenja le pravico dostopa na to parcelo zaradi izgradnje električnega in vodovodnega priključka, ne pa same pravice izgradnje, poleg tega pa tudi te pravice zaradi vsebine zemljiškoknjižnega dovolila ni mogoče vknjižiti.

Prizadeta stranka je sicer dala izrecno soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki sta ga tožeči stranki priložili svojemu zahtevku, prav tako pa je dovolila tudi postavitev električne omarice na mejo med parc. št. 158/7 in 158/8 k.o. ... To soglasje pa po mnenju drugostopenjskega organa ne more šteti za dokazilo o pravici graditi za izvedbo elektro priključka, saj iz 56. člena ZGO-1 ne izhaja, da bi soglasja štela kot dokazila o pravici graditi.

Tožeči stranki se s to odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo, v kateri navajata, da sta toženi stranki pravočasno predložili soglasje lastnice parc. št. 158/8 k.o. ... z dne 22. 9. 2008, s katerim se izrecno strinja s konkretnim projektom za njuno stanovanjsko hišo, iz katerega izhaja, da je predvidena priključitev njunega objekta na objekt A., ki stoji na parc. št. 158/8. V istem soglasju je prizadeta stranka dovolila tudi postavitev električne omarice na mejo med obema parcelama, kar pomeni, da se je strinjala s potekom priključka. Poleg tega se je prizadeta stranka tudi v prodajni pogodbi z dne 4. 3. 2008 zavezala, da tožečima strankam dovoljuje dostop za izgradnjo vodovodnega in električnega priključka. Po mnenju tožečih strank to pomeni, da sta pridobila tudi pravico graditi elektro priključek na parc. št. 158/8 k.o. ... Dalje tožeči stranki navajata, da je med njima in prizadeto stranko prišlo do dogovora, po katerem naj bi bila elektro omarica na meji med obema parcelama namenjena priklopu obeh objektov, zato služnost ni potrebna, priklop pa je predviden „direktno na spojke“ in ne na elektro omarico na stanovanjski hiši A. V skladu z obstoječo sodno prakso pravice graditi ni mogoče enačiti le z obstojem lastninske ali druge stvarne oziroma obligacijske pravice na nepremičnini, temveč je treba upoštevati „tudi vse omejitve pri njenem izvrševanju“. Tudi morebitna soglasja oziroma izjave strank, kot so bile podane v konkretnem upravnem postopku, so sestavni del pravice graditi in s tem izpolnjujejo pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz navedenih razlogov tožeči stranki sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo odpravi in jima dovoli gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 158/7 k.o. ... na podlagi gradbenega dovoljenja Upravne enote Kranj št. 351-460/2008-15 z dne 6. 10. 2008, oziroma izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Prizadeta stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da električni priključek tožečih strank ni priključen neposredno na spojke skupne električne omarice na meji med parcelama, temveč na glavno razdelilno elektro omaro, ki se nahaja na njeni hiši. Tožeči stranki zato za dovodni električni kabel, ki poteka preko njene parcele, potrebujeta služnostno pravico. Tako tožeči kot tožena stranka v nadaljnjih vlogah opisujejo stanje in razvoj medsebojnih razmerij oziroma konfliktov.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, med drugim preveriti tudi, ali ima investitor pravico graditi. Način dokazovanja obstoja te pravice in posredno tudi njeno vsebino predpisuje 1. odstavka 56. člena ZGO-1, po katerem za dokazilo o pravici graditi po tem zakonu velja izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini, notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi kakšne od prej opisanih pravic v zemljiško knjigo, pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini, ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini.

Iz navedenega zakonskega besedila je najprej mogoče povzeti, da mora investitor dokazati obstoj pravice graditi na vseh nepremičninah, na katerih bo gradil oziroma izvajal dela. Ker izvedba komunalnih priključkov očitno pomeni gradnjo oziroma izvajanje del, mora investitor izkazati pravico graditi tudi na zemljiščih, prek katerih potekajo ti priključki. To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse tukajšnjega sodišča (npr. sodbi opr. št. I U 174/2009 z dne 28. 5. 2009 in opr. št. I U 2141/2009 z dne 7. 10. 2010).

Kot je pravilno ugotovila tožena stranka, iz projektne dokumentacije, ki sta jo predložili tožeči stranki (in ki bi v primeru izdaje gradbenega dovoljenja po določbi 2. odstavka 68. člena ZGO-1 postala sestavni del tega dovoljenja) izhaja, da električni priključek za objekt, ki je predmet tega dovoljenja, poteka tudi prek zemljišča parc. št. 158/8 k.o. ..., v lasti prizadete stranke. Tožena stranka je to svojo ugotovitev poleg projektne dokumentacije, ki je v grafičnem prikazu poteka priključka tudi po mnenju sodišča povsem jasna in nedvoumna, oprla na vsebino elektroenergetskega soglasja, iz katerega izhaja, da je točka priključitve obravnavanega priključka na objektu ..., torej na objektu, ki stoji na parc. št. 158/8. Sodišče zato nima nobenega dvoma v dejanske ugotovitve tožene stranke o projektiranem poteku obravnavanega električnega priključka, teh ugotovitev pa tožeči stranki nista mogli izpodbiti zgolj z nedoločno in nejasno trditvijo, da priključek ne poteka po parc. št. 158/8, ker naj bi bil priključen „neposredno na spojke“. Sodišče v tem pogledu dodaja še, da je predmet odločanja v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le gradnja, kot je predvidena v projektni dokumentaciji, in ne dejansko izvedena dela.

Za odločitev v tej zadevi je torej bistvenega pomena odgovor na vprašanje, ali sta tožeči stranki s predloženimi listinami dokazali obstoj pravice graditi električni priključek na parc. št. 158/8 k.o. ... Ne glede na vsebino te pravice prej citirano besedilo 1. odstavka 56. člena ZGO-1 izčrpno določa listine, ki po tem zakonu veljajo za dokazilo o njenem obstoju. Poleg izpiska iz zemljiške knjige ali pravnomočne sodne oziroma upravne odločbe, za katere tožeči stranki niti ne zatrjujeta, da bi ju predložili, je to lahko še notarsko overjena pogodba skupaj z dokazilom o vložitvi predloga za vpis ustrezne pravice v zemljiško knjigo ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi.

Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožeči stranki predložili kakršenkoli dokaz, da sta na podlagi katere od predloženih listin predlagali vpis pravice graditi obravnavani električni priključek prek parc. št. 158/8 k.o. ... v zemljiško knjigo. Podrobna in po mnenju sodišča sicer pravilna obrazložitev tožene stranke, zakaj to niti ni mogoče, je zato celo nepotrebna, vendar v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

Prav tako tudi po presoji sodišča predložene listine ne morejo predstavljati „druge listine, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi“. Za kaj takega je namreč potrebna izrecna zakonska določba, kot npr. 8. alinea 1. odstavka 13. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95, v nadaljevanju ZUDVGA), ki določa, da se za dokaz, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču, šteje tudi izjava DARS, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve. Listine, ki sta jih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predložili tožeči stranki, po veljavni zakonodaji nimajo takšnega pomena.

Iz navedenih razlogov tožeči stranki tudi po presoji sodišča nista dokazali pravice graditi elektroenergetski priključek prek parcele 158/8 k. o. ..., tako da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso bila navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alineo 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.