Jedro

ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v K. zoper obdolženega E. A. zavrglo obtožni predlog v skladu s 1. odstavkom 435. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 3. točko 277. člena ZKP, stroške postopka pa naložilo v breme proračuna.

Zoper navedeni sklep se je pritožil okrožni državni tožilec brez navedbe pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje napačno šteje, da oškodovanci niso dali predloga za pregon in da zato obstajajo okoliščine po 3. točki 1. odstavka 277. člena ZKP, ki izključujejo pregon storilca. Zakon o kazenskem postopku ne določa načina in obličnosti podaje predloga za pregon s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja, jasno izražena. Zato ni pomembno, ali je kazenska ovadba, ki jo poda oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali ustno na zapisnik ter kje je bila takšna ovadba sprejeta.

V konkretnem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da je oškodovanec R. P. dne 4.11.2004 ob 8. uri zjutraj naznanil policistu storitev kaznivega dejanja in je bila na podlagi te naznanitve sestavljena tudi ustna kazenska ovadba, kar je mogoče šteti za ustrezen predlog oškodovanca za pregon storilca. Glede dejanja na škodo Zdravstvenega doma K. pa je iz podatkov spisa razvidno, da so policisti prišli v intervencijo na kraj dogodka dne 24.11.2004 na podlagi klica dežurne medicinske sestre, ki je tudi naznanila storitev kaznivega dejanja. Sestavljen pa je bil tudi uradni zaznamek, iz katerega je razvidno, da direktorica zdravstvenega doma želi biti obveščena o poteku in zaključku obravnave. V spisu je tudi uradni zaznamek, kjer direktorica dne 21.4.2006 izrecno podaja predlog za pregon. Tako je nesporno, da je bil ustrezen predlog za pregon dan za dejanje na škodo R. P. Glede dejanja na škodo Zdravstvenega doma K. pa bo potrebno seveda preveriti, ali je medicinska sestra, ki je naznanila kaznivo dejanje oseba, ki je na podlagi pooblastil bila upravičena podati kazenski pregon. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo, da obstajajo razlogi, ki preprečujejo kazenski pregon in je pritožba okrožnega državnega tožilca upravičena ter je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeno sodišče še poudarja, da višina povzročene škode ni znak kaznivega dejanja, je pa to lahko kvalifikatorni element, ki pa se bo ugotavljal v dokaznem postopku, ter zato dejstvo, da v obtožnem predlogu ni navedena višina povzročene škode, ne more biti razlog, da se ne bi nadaljeval kazenski postopek zoper obdolženca.