Jedro

Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (P 2670/2002-II-109) zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za predlog za obnovo postopka. S sklepom (P 2670/2002-II-110) je sodišče predlog za obnovo postopka štelo za umaknjenega. Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka, ki v obeh pritožbah zatrjuje enako. Pritožbi vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je predlagala spremembo vrednosti spornega predmeta, saj je prejela cenitev nepremičnine, še predno je sodišče odločilo, da se predlog za obnovo postopka šteje za umaknjenega. Predlagala je tudi podaljšanje roka za plačilo sodne takse, še predno je sodišče odločilo, da se predlog šteje za umaknjenega. Sodišče bi moralo predlogu ugoditi in ponovno pozvati stranko na plačilo sodne takse v skladu s spremenjeno vrednostjo spornega predmeta.

Pritožbi nista utemeljeni.

Tožeča stranka je vložila predlog za obnovo postopka, za katerega ni plačala sodne takse, zato jo je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, naj v 15 dneh od vročitve naloga plača dolžno sodno takso (34. člen Zakona o sodnih taksah (1)). Pooblaščenki tožeče stranke je bil nalog vročen 4.11.2009, 15-dnevni rok je tako potekel 19.11.2009. Tega dne je tožeča stranka predlagala podaljšanje roka za plačilo sodnih taks za 30 dni zaradi subjektivnih in objektivnih okoliščin (kot je navedla). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je s sklepom najprej zavrnilo predlog tožečih strank za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za predlog za obnovo postopka, saj gre za rok prekluzivne narave in ga zato ni mogoče podaljšati. Podaljšljivi so le sodni roki (člen 110 ZPP (2)). Sodišče jih lahko podaljša na predlog prizadete osebe. Zakonski roki pa niso podaljšljivi. Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Dolžina roka za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru določena v 34. členu ZST-1 in znaša 15 dni. Ker gre za zakonsko določen rok, je kot tak nepodaljšljiv. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje tega roka zavrne, je tako pravilna. Pravilna pa je tudi odločitev prvostopnega sodišča, ko je v nadaljevanju štelo predlog za obnovo postopka za umaknjenega. Tožeča stranka, kot predlagateljica obnove postopka, dolžne sodne takse ob dnevu vložitve predloga ni plačala. Prav tako je ni plačala v roku 15 dni od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Sodišče je stranko hkrati z nalogom opozorilo, kako bo postopalo, če v roku dolžne sodne takse ne bo plačala. Ker tožeča stranka ob vložitvi predloga za obnovo postopka, niti v kasneje določenem roku v nalogu za plačilo sodne takse, dolžne sodne takse ni plačala, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je v skladu s 105.a členom ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknjen.

Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbi zavrniti in izpodbijana sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1. (2) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP.