Jedro

Po ZBPP se za ostala dejanja oziroma ugovore in pritožbe v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP ne more dodeliti. Ker tožnica želi BPP za vložitev ugovora zoper dražbeni razglas izvršitelja A. A. z dne 4. 3. 2022, je toženka utemeljeno odločila, da do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino prošnjo z dne 25. 3. 2022 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev ugovora zoper dražbeni razglas.

2. V obrazložitvi ugotavlja, da teče zoper tožnico pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, pod opr. št. I 121/2019 izvršilni postopek zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, in sicer je bila izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I 121/2019 z dne 27. 6. 2019, ki je postal pravnomočen 11. 12. 2019. Na naslovu tožnice je bila 10. 7. 2020 opravljena njena deložacija in so ji bile zarubljene stvari. Sodišče je s sklepom z dne 1. 9. 2020 sklenilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožnice ter po pravnomočnosti sklepa z njihovo prodajo in poplačilom upnice. Tožnica pa prosi za BPP za vložitev ugovora zoper dražbeni razglas izvršitelja A. A., s katerim je za 31. 3. 2022 razpisana druga javna dražba.

3. Iz navedenega dejanskega stanja po presoji toženke izhaja, da vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni podan. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP namreč izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik. Izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je ta v obravnavani zadevi postal pravnomočen in ugovora zoper sklep o izvršbi ni več mogoče vložiti, je bilo treba prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrniti.

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja, da ji toženka nedopustno omejuje pravico do BPP z izgovorom, da ni izkazala obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Tožnica ne ve, ali je izvršitelj v paketu prodal vse njene stvari, skupno premoženje in premoženje lekarne B., saj ji je nedopustno omejena zaščita njenih pravic. Seznanjena pa je, da je izvršitelj zarubil tudi predmete, ki so po 79. členu Zakona o izvršilnem postopku izvzeti iz izvršbe. Toženka krši 7. in 8. člen Zakona o splošnm upravnem postopku, saj ji nedopustno omejuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do zasebne lastnine, ko ji ne omogoča zavarovanja njenih pravic, ki jih poseduje kot dolgoletna zakonita žena, Slovenka in Evropejka.

5. Navaja še, da je toženka nedopustno opustila dolžnost po 31. členu ZBPP, ko bi morala zaradi njene nevednosti in neukosti skrbeti, da niso oškodovane njene pravice, ki ji grejo kot prosilki po zakonu in bi ji morala pomagati pri sestavi vloge za dodelitev BPP. Z izdajo izpodbijane odločbe je toženka omogočila, da jo je bivši mož ogoljufal za vse skupno premoženje in vse premoženje lekarne B. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje.

6. Toženka v odgovoru na tožbo tožbi nasprotuje in predlaga, da jo sodišče zavrne. Ponavlja razloge izpodbijanega sklepa in še dodaja, da je tožnica v navedeni izvršilni zadevi na podlagi odločbe Bpp 540/2019 z dne 19. 8. 2019 prejela BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Glede tožbenih navdb poudarja, da so splošne, neutemeljene in nerelevantne za predmetni postopek.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po četrti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 49/2020 odločilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

9. Iz navedenega torej izhaja, da se po ZBPP za ostala dejanja oziroma ugovore in pritožbe v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP ne more dodeliti. Ker tožnica želi BPP za vložitev ugovora zoper dražbeni razglas izvršitelja A. A. z dne 4. 3. 2022, je toženka utemeljeno odločila, da do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.

10. Zato je že iz tega razloga neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da bi morala toženka tožnici kot prava neuki stranki pomagati pri sestavi vloge za BPP. Prošnja namreč ni bila zavrnjena zaradi nepravilno oziroma laično sestavljene vloge, ampak zato, ker ZBPP pravne pomoči za dejanje, za katerega pravno pomoč uveljavlja tožnica, ne dovoljuje. Toženka bi morala torej, ne glede na to, kako bi bila vloga sestavljena, glede na zakonske določbe, prošnjo za dodelitev BPP za želeno dejanje zavrniti.

11. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (predlog za dodelitev BPP se ne nanaša na ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je sklep o izvršbi pravnomočen), med tožnico in toženko ni sporno. Upoštevalo je tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.1 1 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.