Jedro

Upravnik v razmerju do tretjih nastopa v imenu in na račun etažnih lastnikov,. Vendar je iz dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so etažni lastniki pooblastili toženo stranko za poravnavo obveznosti za opravljene storitve tožeči stranki, s tem izkazana podlaga za uveljavljanje terjatve tožeče stranke iz naslova opravljenih slikopleskarskih del neposredno od tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se zavrneta in se izpodbijana sodba z dne 5. 6. 2012 in popravni sklep z dne 16. 8. 2012 potrdita.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 39820/2011 z dne 29. 3. 2011 v 1. odstavku izreka glede plačila 871,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2009 dalje in v 3. odstavku izreka glede plačila 65,48 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2011 dalje (točka I. izreka). Odločilo je tudi o nadaljnjih pravdnih stroških tega postopka (točka II. Izreka).

2. Na predlog tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče dne 16. 8. 2012 izdalo popravni sklep, s katerim je odpravilo pisno pomoto v zapisu 2. točke izreka sodbe pri oznaki stranke, kateri je naloženo plačilo pravdnih stroškov.

3. V pritožbenem roku je tožena stranka vložila pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, kakor tudi pritožbo zoper popravni sklep. V pritožbi zoper sodbo je pritožbeno sodišče predlagalo, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. V pritožbi zoper popravni sklep pa se je tožena stranka sklicevala na utemeljenost pritožbe zoper sodbo, v posledici česar naj bi bila napačna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča v popravnem sklepu.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo v postopku spora majhne vrednosti. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je sodbo, izdano v sporih majhne vrednosti, dovoljeno izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, katerih s pritožbo ni mogoče izpodbijati.

8. Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala plačilo neplačanega dela računa št. 86/2009 z dne 15. 10. 2009. Tožena stranka je zanikala pasivno legitimacijo za plačilo vtoževane obveznosti, češ, da zaračunane storitve ni naročila, temveč jih je naročila le ena od etažnih lastnic stanovanjskega objekta X. Poleg tega ta dela nikoli niso bila prevzeta. Sama pa nastopa zgolj kot zakonita zastopnica etažnih lastnikov, zato ni dolžna plačevati del, ki jih naročijo posamezni etažni lastniki.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, na katero je pritožbeno sodišče vezano: - izvedbo slikopleskarskih del, ki so predmet vtoževanega računa, je naročila tožena stranka z naročilnico št. 15/09; - ena izmed etažnih lastnikov M.N. je naknadno zgolj zmanjšala obseg del, ki jih je izvedla tožeča stranka; - tožeča stranka je dela izvedla v tako zmanjšanem obsegu; - opravljena dela sodijo v okvir rednega vzdrževanja stavbe; - tožena stranka je pretežni del računa plačala, zadržala je zgolj plačilo za vtoževanih 10 % vrednosti računa; - etažni lastniki so toženi stranki zagotovili sredstva za plačilo vtoževanega računa, saj tožena stranka nasprotnih sklepov ni predložila.

10. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo na utemeljenost zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko. Čeprav je pritrditi stališču pritožnice, da upravnik v skladu z 68. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1) v razmerju do tretjih nastopa v imenu in na račun etažnih lastnikov, pa je iz dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so etažni lastniki pooblastili toženo stranko za poravnavo obveznosti za opravljene storitve tožeči stranki, s tem izkazana podlaga za uveljavljanje terjatve tožeče stranke iz naslova opravljenih slikopleskarskih del neposredno od tožene stranke. Sodišče prve stopnje je na pooblastilo toženi stranki za izvedbo plačil za opravljena dela sklepalo iz okoliščine, da je tožena stranka pretežni del vtoževanega računa poravnala (90 %) in na neizkazanosti, da bi bilo s strani etažnih lastnikov naloženo zadržanje 10 % zneska računa tožeče stranke.

11. Ob takšni utemeljitvi se izkaže kot neutemeljen pritožbeni očitek protispisnosti takšne dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča. V tem smislu pritožnica z ničemer ne konkretizira, v čem naj bi bila takšna kršitev izkazana. Pritožbeno sodišče pri tem ocenjuje, da predstavljajo tako uveljavljani pritožbeni razlogi zgolj poskus izpodbijanja dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča o izkazanem pooblastilu etažnih lastnikov toženi stranki za poravnavo obveznosti za opravljena dela tožeče stranke. Gre torej za uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga v sporih majhne vrednosti, zato pritožbeno sodišče na takšne navedbe ni dolžno odgovarjati.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da naj bi sodišče dejansko stanje ugotavljalo mimo trditvene podlage pravdnih strank. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na svoje navedbe v drugi pripravljalni vlogi dne 14. 12. 2011, v kateri pa je zatrjevala zgolj, da je bil plačani del računa pokrit iz sredstev rezervnega sklada. Glede neplačanega dela računa pa je zatrjevala le, da je plačilo zadržala zaradi neizvedbe primopredaje del in ne iz razloga, da naj sredstva rezervnega sklada etažnih lastnikov ne bi zadoščala za plačilo celotnega računa, kot sedaj zatrjuje v pritožbi. Gre torej za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen ZPP).

13. Ker je prvostopno sodišče v okviru dejanskih ugotovitev, na katere je pritožbeno sodišče vezano, ovrglo ugovor tožene stranke o neizvedbi zaračunanih del, je bil s tem izpodbit tudi razlog za zadrževanje plačila, na katerega se je sklicevala tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi z dne 14. 12. 2011. Pri tem pa pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe pravilno povzelo, da tožena stranka v dokaz drugačnega dogovora etažnih lastnikov niti ni predložila ustreznih sklepov etažnih lastnikov.

14. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

15. Zavrnitev pritožbe zoper sodbo pa narekuje tudi zavrnitev pritožbe tožene stranke zoper popravni sklep, saj je tožena stranka kot edini razlog za izpodbijanje navedenega popravnega sklepa z dne 16. 8. 2012 navedla nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v sami sodbi. Tožena stranka torej v pritožbi ne zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče s popravnim sklepom odločilo izven okvira prvega odstavka 328. člena ZPP. V posledici navedenega je pritožbeno sodišče tudi to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.