Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje bo po uradni dolžnosti upoštevalo učinke potrjene prisilne poravnave na izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil začet predmetni postopek. ZIZ v 1. odst. 76. čl. določa, da sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je (med drugim) izvršilni naslov spremenjen.
Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. tč. Izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) kot prepoznega zavrglo ugovor dolžnika z dne 18.10.2007 zoper sklep o izvršbi z dne 21.6.2007; II.) predlogu dolžnika ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve o reviziji zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba.
Proti navedenemu sklepu je glede njegove I. točke, dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je vložil ugovor izven roka v skladu s 56. čl. ZIZ in bi o njem sodišče moralo vsebinsko odločati, ne pa ga zavreči. Upnik pa tudi ni podal odgovora na ugovor, kar pomeni, da se z ugovornimi navedbami strinja oz. so po zakonski domnevi le-te resnične. Nesporno je dejstvo, da je bil nad dolžnikom izveden postopek prisilne poravnave, zaradi česar tudi za zadevno terjatev veljajo posledice prisilne poravnave, kar pomeni, da izvršba ni dopustna na tisti del denarne terjatve, ki je bil zmanjšan na podlagi pravnomočne prisilne poravnave.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno kot prepoznega zavrglo ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 21.6.2007 (ki ga je obravnavalo kot redni ugovor iz 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Zavrženje ugovora pa je utemeljeno tudi v primeru, če se ga šteje kot ugovor po izteku roka iz 56. čl. ZIZ.
Ker je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen 26.6.2007, ugovor pa je vložil 18.10.2007, torej po izteku 8-dnevnega roka iz 3. odst. 9. čl. ZIZ, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje o prepozno vloženem (rednem) ugovoru. Kar se pa tiče ugovora po izteku roka iz 56. čl. ZIZ, ga sicer dolžnik lahko vloži vse do konca izvršilnega postopka, vendar pa le, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, in ob nadaljnjem pogoju, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen, saj dolžnik sam v pritožbi zatrjuje, da je bil sklep o potrditvi prisilne poravnave izdan že 13.9.2006, kar pomeni, da bi dolžnik ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, nanašajoč se na to dejstvo, lahko uveljavljal že znotraj 8-dnevnega roka od prejema sklepa o izvršbi. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).
V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti upoštevalo učinke potrjene prisilne poravnave na izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil začet predmetni postopek. ZIZ v 1. odst. 76. čl. določa, da sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je (med drugim) izvršilni naslov spremenjen. Iz predmetnega spisa je razvidno, da je bila sodba sodišča prve stopnje, ki je v obravnavani zadevi izvršilni naslov, izdana 6.1.2006. Pravnomočna je sicer postala šele 15.12.2006, vendar pa v tem postopku dolžnik očitno ni imel možnosti, da bi dejstvo pravnomočno potrjene prisilne poravnave lahko uveljavljal. Zato prihaja tudi za obravnavani primer v poštev 2. odst. 64. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS, št. 67/93 s sprem.), ki določa, da se smejo izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz 3. odst. 59. čl. ZPPSL (med drugim tistih, ki se niso udeležili postopka prisilne poravnave), izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave. V obravnavanem izvršilnem postopku torej tvorita izvršilni naslov skupaj pravnomočna sodba in pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave, sodišče prve stopnje pa mora po uradni dolžnosti paziti na to okoliščino. Če bo ugotovilo, da je dolžnikova obveznost zmanjšana, bo ravnalo po 1. odst. 76. čl. ZIZ (in po potrebi tudi po 2. odst. 76. čl. ZIZ).