Jedro

Toženčeva regresna obveznost temelji na dejstvu, da je toženec povzročil obravnavano nezgodo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, s čimer je izgubil svoje zavarovalne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 73826/2011 z dne 30. 5. 2011, ki tožencu nalaga plačilo 4.393,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2010 dalje in 41,00 EUR izvršilnih stroškov z obrestmi. Obenem je toženca zavezalo k povrnitvi 766,72 EUR tožničinih stroškov pravdnega postopka z obrestmi.

Toženec se je pravočasno pritožil brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je policijski postopek v zvezi z obravnavano prometno nesrečo potekal nenavadno. Policist je tožencu obvestilo o prekršku prinesel kar na dom, toženčevih svojcev pa policija o nesreči ni obvestila. Policijski zapisnik nima žiga, datuma in podpisa. Čeprav ni verodostojen, mu je sodnik kar verjel, izjav prič pa ni upošteval. Toženec ni dobil vabila na glavno obravnavo. Šele po obravnavi je izvedel, da se je pojavil zapisnik o preizkusu njegove alkoholiziranosti, tudi ta brez žiga in s ponarejenim podpisom toženca. Čeprav je drugi udeleženec nezgode B. P. na obravnavi priznal, da ga policisti niso preizkusili z alkotestom, je sodnik v sodbi napisal, da so ga. Toženec vztraja, da je tožnica neupravičeno izplačala odškodnino. Pripominja, da je bil na obravnavi 13. 3. 2012 bolan. Ker se mu je zdravstveno stanje zelo poslabšalo, zahteva od tožnice 50.000,00 EUR odškodnine in povračilo vseh stroškov za odvetniške storitve. Pričakuje razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, niti tistih, na katere meri pritožba. Čeprav toženec ni prejel osebnega vabila na zadnji narok, njegova pravica do obravnavanja v postopku zato ni bila okrnjena, saj je bil v skladu s prvim odstavkom 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) na narok pravilno povabljen toženčev pooblaščenec. Toženec je tako imel možnost izjave o vseh izvedenih dokazih, vključno z zapisnikom o preizkusu njegove alkoholiziranosti. Trditev, da je toženčev podpis na tem zapisniku ponarejen, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je po prvem odstavku 337. člena ZPP pri odločanju o pritožbi ni mogoče upoštevati. Pristnosti navedenega zapisnika bi mogel in moral ugovarjati že na glavni obravnavi, pa tega ni storil. Bolezen tožencu ni preprečila udeležbe na naroku 13. 3. 2012, zato se na to okoliščino ne more uspešno sklicevati. Sicer pa je toženca v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave zastopal pooblaščenec.

Vsebina izvedenih dokazov je v obrazložitvi izpodbijane sodbe korektno povzeta. Nikjer v sodbi ni zapisano, da je drugi udeleženec nezgode, priča B. P., opravil preizkus z alkotestom. Zapisano je le, da je tako navedeno v dopisu PP Zagorje ob Savi z dne 20. 4. 2012. Končno vprašanje, ali je bil takšen preizkus res opravljen, ni pomembno, saj niti morebitna alkoholiziranost drugega udeleženca nezgode ne bi mogla vplivati na toženčevo regresno obveznost. Ta temelji na dejstvu, da je toženec povzročil obravnavano nezgodo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, s čimer je izgubil svoje zavarovalne pravice, kot je pravilno obrazloženo v izpodbijani sodbi.

Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenih dokazov lahko zanesljivo prepričalo o vseh bistvenih okoliščinah, od katerih sta odvisni podlaga in višina tožničine terjatve. Obsegu škode, ki jo je v trčenju utrpel tožničin zavarovanec, toženec v pritožbi (več) ne oporeka. Nasprotuje pa verodostojnosti in pristnosti policijskega zapisnika, vendar njegovi pritožbeni očitki v zvezi s tem niso utemeljeni. Ravnanje policistov v postopku o prekršku za to pravdo ni relevantno, prav tako ne dejstvo, da o nezgodi nista obvestila toženčevih svojcev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral toženec podpisati zapisnik o ogledu, saj tega ne zahteva noben predpis. Pritožbena trditev, da policijski zapisnik nima žiga, datuma in podpisa, je očitno protispisna, upoštevaje kopijo zapisnika (priloga B18), ki jo je kot dokaz sodišču predložil sam toženec. Končno policijski zapisnik in v njem navedeni podatki niso bili edini dokaz v postopku, sodišče prve stopnje pa ga je dovolj skrbno ocenilo tudi v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Pri tem ni spregledalo izpovedi zaslišanih prič niti pisnih izjav prič, saj se je v izpodbijani sodbi do njihove vsebine obrazloženo opredelilo. Toženčevo vztrajanje, da se ne strinja z ugotovitvami policije in sodišča prve stopnje, tako ostaja na ravni posplošenega pritožbenega očitka, s katerim toženec drugačne odločitve o tožbenem zahtevku ne more doseči. Po navedenem pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita, zato je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo potrdilo.

Ker je toženec v pravdi propadel, ni upravičen do povračila svojih pravdnih stroškov. V pritožbi zahtevano odškodnino pa bo moral uveljavljati s posebno tožbo.