Jedro

Z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-68/04 z dne 6.4.2006 (Ur.l. RS, št. 45/06) razveljavljen del besedila 1. stavka 3. odstavka 23. člena ZUS pomeni, da se tudi pri sporih o zakonitosti posamičnega akta odloča o stroških postopka po določbah ZPP.

Izrek

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti 81.812,50 SIT stroškov pritožbenega postopka, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo, št. I Up 837/2000-2 z dne 16.9.2004 ugodilo tožnikovi pritožbi zoper 1. točko izreka sodbe Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 112/98 z dne 23.6.2000, in navedeno sodbo spremenilo tako, da je tožnikovemu tožbenemu zahtevku za odpravo odločbe tožene stranke z dne 21.1.1998, ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek (1. točka izreka). Zahtevo tožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa je zavrnilo (2. točka izreka). Pri tem se je Vrhovno sodišče RS sklicevalo na določbo takrat veljavnega 3. odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS).

Zoper 2. točko izreka sodbe Vrhovnega sodišča RS s katero je bil tožniku zavrnjen zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka v upravnem sporu je tožnik vložil ustavno pritožbo. Ustavno sodišče RS je z odločbo, št. Up-854/04-8 z dne 15.6.2006 razveljavilo z ustavno pritožbo izpodbijano 2. točko izreka navedene sodbe in zadevo v tem obsegu vrnilo Vrhovnemu sodišču RS v novo odločanje. Pri svoji odločitvi se je Ustavno sodišče RS sklicevalo na svojo odločbo, št. U-I-68/04 z dne 6.4.2006 (Uradni list RS, št. 45/06), s katero je razveljavilo del besedila 1. stavka 3. odstavka 23. člena ZUS. Delna razveljavitev 3. odstavka 23. člena ZUS pomeni, da se tudi pri sporih o zakonitosti posamičnega akta odloča o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je utemeljena.

Glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS v 1. točki izreka sodbe, št. I Up 837/2000-2 z dne 16.9.2004 je tožnik s pritožbo in s tožbo v celoti uspel. Zato je treba glede na zgoraj citirano odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katero je bila razveljavljena določba 3. odstavka 23. člena ZUS v delu, ki se je nanašal na stroške v primeru presoje zakonitosti upravnega akta, odmeriti tudi stroške upravnega spora, v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZUS, to je v skladu z ZPP.

Tožnik je v pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 112/98 z dne 23.6.2000 predlagal, da Vrhovno sodišče RS toženi stranki naloži v plačilo vse stroške postopka (za tožbo in njeno dopolnitev, za pritožbo v upravnem sporu ter za pritožbo v upravnem postopku z dne 14.7.1997).

Vrhovno sodišče RS je tožniku priznalo stroške za pritožbo zoper navedeno prvostopno sodbo v skladu z odvetniško tarifo (Uradni list RS, 67/03 - OT), in sicer po vrednosti točke 110 SIT: Pritožba 625 točk (tarifna št. 30, točka 1 b in točka 4) 68.750 SIT in 19% DDV 13.062,50 SIT skupaj 81.812.50 SIT.

Vrhovno sodišče tožniku ni priznalo stroškov za sestavo tožbe v višini 500 točk in njene dopolnitve v višini 125 točk, saj jih je tožnik zahteval šele v pritožbi. V skladu z določbami 2. in 3. odstavka 163. člena ZPP mora stranka opredeljeno navesti stroške in zahtevati njihovo povrnitev že v tožbi oziroma najkasneje do odločitve o stvari. Vrhovno sodišče tožniku tudi ni priznalo stroškov za sestavo pritožbe v upravnem postopku v višini 250 točk, ker ne gre za stroške upravnega spora, ampak za stroške upravnega postopka, o katerih pa odločajo upravni organi.

Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka, odmerjenih s tem sklepom, temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP.