Jedro

Po drugem odstavku 178. člena ZZZDR je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna, po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za poseben primer, je tako potrebna le v primeru, ko skrbnika za poseben primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje lahko za skrbnika za poseben primer postavilo CSD X. le z njegovo privolitvijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I dolžniku A. A. postavilo skrbnika za poseben primer, na podlagi 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). V točki II je za skrbnika za poseben primer postavilo Center za socialno delo X., v točki III pa opredelilo dolžnosti Centra za socialno delo X., ki je v tem, da zastopa dolžnika v tem izvršilnem postopku in pri tem varuje njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese. Naloga skrbnika za poseben primer pa preneha po zaključenem izvršilnem postopku.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo Center za socialno delo X. (v nadaljevanju CSD) in navaja, da drugi odstavek 179. člena ZZZDR določa, da je dolžnost skrbnika prostovoljna in častna, nadalje 180. člen istega zakona določa, da se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Navedeni določbi sodišču ne dajeta pravne podlage, da kot skrbnika za poseben primer neposredno postavi CSD, niti to ne izhaja iz katere druge zakonske določbe ali zakona. Iz prvega odstavka 185. člena ZZZDR izhaja, da lahko le CSD odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. Iz te zakonske določbe ne izhaja, da bi lahko sodišče postavilo CSD za skrbnika določeni osebi. Okrajno sodišče v Ljubljani v predmetni izvršilni zadevi ni pridobilo soglasja CSD X., da le-ta prevzema funkcijo skrbnika za poseben primer v predmetni izvršilni zadevi, prav tako ni pridobilo izjave dolžnika o tem, koga bi si želel za skrbnika, v skladu s 183. členom ZZZDR, kar pomeni, da sodišče ni upoštevalo določil in postopka po ZZZDR glede postavitve skrbnika, ki se smiselno uporabljajo tudi za postavitev skrbnika za poseben primer ter pri tem zmotno uporabljajo materialni predpis. V 211. členu ZZZDR določa, da CSD postavi skrbnika za poseben primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je to potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, ko je potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Dejstvo je, da je splošni razlog za postavitev skrbnika za poseben primer varstvo pravic in koristi posameznika. CSD X. je že v predhodnem postopku urejanja skrbništva za poseben primer za dolžnika ugotavljal, da imenovani nima nikogar od bližnjih oseb, ki bi lahko oziroma bi bili pripravljeni zanj sprejeti dolžnost skrbnika za poseben primer za določeno nalogo oziroma za konkretna opravila, zato je skrbništvo zanj prevzel Dom B. po pooblaščeni osebi, ki je s tem soglašal. Sin imenovanega gospod B. B. se na dopise CSD X. ne odziva in CSD tako ocenjuje, da bi bile koristi in pravice A. A. v navedenem izvršilnem postopku najbolj zaščitene preko pooblaščenca, ki je strokovno usposobljen za zastopanje v predmetni izvršilni zadevi. CSD X. s postavitvijo skrbnika za poseben primer dolžniku ne more zagotoviti ustreznega varstva njegovih pravic in koristi v izvršilnem postopku, saj ne razpolaga s primerno strokovno usposobljenimi osebami, ki bi jih lahko postavil za skrbnika z zastopanjem v postopkih pred sodiščem, prav tako CSD nima nabora skrbnikov in možnosti, da postavlja skrbnike izmed odvetnikov, s čimer bi bilo osebi zagotovljeno ustrezno strokovno zastopanje na sodišču, saj je zastopanje po pooblaščenem odvetniku največja korist stranke. CSD nima možnosti, da bi sam zagotovil strokovno pomoč po odvetniku, saj za to nima razpolago sredstev. Ne gre zanemariti dejstva, da je v skladu z določbami ZZZDR, skrbnik tudi kazensko in odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči svojemu varovancu. Iz navedenih razlogov poudarjajo, da skrbniških nalog za zastopanje dolžnika v tej izvršilni zadevi CSD X., tudi v primeru ponovnega postopka, ne sprejema. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi v delu, v katerem se kot skrbnik za poseben primer postavlja CSD X. 3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz predmetnega postopka izhaja, da je CSD X. z odločbo št. 000 z dne 18. 8. 2017 dolžniku A. A. postavil skrbnika za poseben primer, in sicer Dom B., katerega oskrbovanec je sedaj tudi dolžnik, vendar naloge v odločbi ne zajemajo naloge zastopanja dolžnika v izvršilnih zadevah pred sodiščem. Ker dolžnik v tem postopku ni bil zmožen samostojno opravljati procesnih dejanj pred sodiščem prve stopnje, je sodišče pozvalo CSD X., da na podlagi drugega odstavka 81. člena ZPP postavi dolžnici skrbnika za poseben primer. CSD Y. pa je sodišče z dopisom z dne 24. 4. 2018 obvestil, da gre v konkretnem primeru za zahtevno nalogo, ki zahteva posebna strokovna znanja, s katerimi CSD ne razpolaga in ker nima možnosti zagotoviti strokovno pomoč po odvetniku, CSD te naloge ne sprejema ter predlaga sodišču prve stopnje, da samo postavi skrbnika za poseben primer.

7. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje, po določbi 212. člena ZZZDR postavilo dolžniku skrbnika za poseben primer, in sicer CSD X. CSD X. izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz razloga, ker meni, da bi sodišče moralo upoštevati tudi določbo 180. člena ZZZDR, katera pravi, da se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Ker CSD Y. ni dal privolitve, meni, da je sklep nepravilen. Takšno pravno razlogovanje pa je napačno.

8. Po drugem odstavku 178. člena ZZZDR je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna, po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Omenjene določbe jasno določajo, da je privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za poseben primer, veljajo le v primeru, ko skrbnika za poseben primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Le v tem primeru je tako potrebna privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za poseben primer. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje lahko za skrbnika za posebne primer postavilo CSD X. le z njegovo privolitvijo.

9. V konkretnem primeru je sodišče postavilo skrbnika za poseben primer – CSD X. na podlagi določbe 212. člena ZZZDR, ker je ugotovilo, da je potrebno dolžniku kot pravdno nesposobni osebi postaviti skrbnika. CSD X. je sicer dolžniku predhodno že postavil skrbnika za poseben primer in sicer Dom B. po pooblaščeni osebi, vendar naloge v odločbi ne zajemajo naloge zastopanja dolžnika v izvršilnih zadevah pred sodiščem, medtem ko CSD nima potrebnega znanja za zastopanje dolžnika v tem izvršilnem postopku in je zato podal predlog sodišču prve stopnje, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer. Sodišče prve stopnje je tako po določbi 212. člena ZZZDR postavilo kot skrbnika za poseben primer Center za socialno delo X., ki ima v tem postopku kot zakoniti zastopnik enak položaj, kot bi ga imela stranka, tako glede opravljanja procesnih dejanj, kot tudi glede drugih procesnih položajev. Glede zatrjevanih navedb v pritožbi, da CSD X. ne razpolaga s potrebnim pravnim znanjem za zastopanje dolžnika v tem postopku, pritožbeno sodišče opozarja, da je CSD X. povsem v enakem položaju kot vsaka druga stranka, ki lahko v primeru, če meni, da ustreznega znanja nima, si zagotovi strokovno pomoč. CSD X. se zato nalogi, katero mu je zaupalo in postavilo sodišče, ne more upreti1. 10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj sklep VSL II Cp 2032/2012 z dne 19. 9. 2012.